Trenutne razmere

Velika turnosmučarska potreba

tor, 19. jan 2021

Miha Debevc

Kamniško-Savinjske Alpe | Kompotela

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 750 m

Po nesrečni sobotni Klečici se mož na gospodov dan bavi s popravilom pancarja in smučarske palice, ko pa to nalogo mojstrsko opravi z odliko, že zmanjka časa za pošteno turno smuko. Zato toplo napravljen kot za turno smuko zajaše specialko in odvelocipedira po klancih gori in doli okrog Ljubljane. A bravec Snežka dobro ve, da turni smukač na velocipedu ne zmore pokazati toliko kot na smučeh. O tem že vrabci tvitajo po drevesih. Po dveh dneh pritiskanja na pedala mož globoko v sebi začuti motnjo psihosomatične narave, tenzijo nepoznanega porekla, v junaških prsih ga duši (pa ne zaradi korone) in pri srcu mu je težko. A ko prične čitati zabeležbo o turi na Vrh Korena, ki jo je Janez briobčil na Snežaku, se mu posveti. To je to, filozofsko vzklikne. Ob tem razsvetljenju ga iznenada prime najprej na malo, ko pa s čitanjem konča, še na veliko turnosmučarsko potrebo. In kje naj se naš junak olajša? Nikjer drugje kot na belih vršacih okrog Pl. Koren. To je svet, ki bo za tešenje te silne potrebe ravno pravšnji. Ker se mož nerad kiti s slovesom turnosmučarskega plagiatorja, se namesto Vrha Korena odloči naskočiti deset višincev nižjo Kompotelo.

Z strojno gnanim samogibom v temi odbrzi proti Kamniški Bistrici in se z njim po zasneženi cesti v dolini Korošice prigrebe do višine 750 m. Tam zapreže pse in jo nožno mahne po poti, ki jo je izčrpno opisal Janez, proti Pl. Koren. Izza Velike planine mu pomežikne žolto sonce in oznani nov dan. Navkreber sopihajoč, a vedro razpoložen mož sluti, da je pred njim sijajna turna smuka. Po treh urah doseže planino, kjer zapazi, da mu počasi jenjajo življenjske sile in bo treba zoper to nadlogo kaj umnega ukreniti. Izkušnja moža uči, da prazen žakelj pokonci ne stoji. Zategadelj potegne za pest živeža iz bisage, ki jo tovori na širokih plečih, in si ga ročno pahne v kruleči vamp. Kot bi se na novo rodil, se zapodi naprej in še preden bo bravec uspel prečitati ta stavek do konca, bo naš turni smučar že stal na vrhu Kompotele in se divil nad bajnimi planinskimi pejsaži. In res, on je po slabih štirih urah na vrhu.

Iz zapada brije mrzel veter in mož ve, da se mora podvizati, ako noče biti za smuko premražen in trd. Flanka z vrha je večinoma trda, tupatam zastrugana, včasih pa smučarja iznenadi skorja. Mojster levega obrata na mestu in desnega plužnega zavoja k bregu suvereno in uživaško odkrmari proti Pl. Koren. Priporoča se baletno lahkotnejši žanr smučanja, kajti sneg se do planine menja in zahteva pojačano mero opreznosti, da se smukač neslavno ne prekucne v sneg. Čeprav je mož kot pred njim Janez s planine odsmučal skozi žleb, vsem oboževalcem širokega zavoja priporoča smuko po flankah pod Zvohom in Krvavcem, torej v smeri markirane poti. Paziti je treba le na plazove. Žleb je mestoma precej nagnjen in kdor ceni lastno zdravlje, bo tam abručal. Hosta nižje je že dodobra zvožena, sneg je kar trd, tako da smukača tam obilno pretrese. O celcu skoraj ni ne duha ne sluha ali pa mož ni imel te sreče, da bi nanj nabasal. Cesta je smukaško popeglana, a ker večina smučarjev pluži, je na sredini snežni greben, ki mojstru urnega sukanja smuči greni življenje. Kljub nekoliko slabši smuki od Pl. Koren dalje mož ob avtu zadovoljno sname smuči in tokrat namesto hmeljevega soka zagrize v sočno jabolko.

Za vse se je na Kompoteli trudil in užival Miha