<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom">
  <channel>
    <title>Snezak.si - razmere</title>
    <link>https://www.snezak.si/</link>
    <description>Aktualne informacije o snežnih razmerah v gorah, opaženih snežnih plazovih, nasveti za varno gibanje v zasneženi pokrajini.</description>
    <lastBuildDate>Fri, 10 Jul 2026 00:00:00 +0200</lastBuildDate>
    <atom:link href="https://www.snezak.si/rss-razmere.xml" rel="self" type="application/rss+xml"/>
    <item>
      <title><![CDATA[Breithorn (4163 m) 2 x]]></title>
      <link>https://www.snezak.si/razmere/breithorn-4163-m-2-x.html</link>
      <description><![CDATA[V petek malo pred 12h sva se z Domnom odpeljala proti Cervinii. Na poti je bilo nekaj zastojev, vendar nič hujšega. Pred 20h sva že bila v Cervinii.  V soboto zjutraj sva kupila smučasko karto za ledeniško smučišče. Razlike v ceni za povratno karto na Testa Grigio ali smučarsko karto so tako majhne, da se nama je zdelo bolj smotrno še malo posmučati po progah. Ohladitev in jasna noč iz petka na soboto sta bili vzrok, da je bila bolj ali manj vse do 12h, kakor obratuje smučišče,
snežna podlaga kar trda. Seveda tekmovalcem je bila pisana na kožo, nama malo manj. Rezervacijo sva imela na Koči Guide del Cervino ob zgornji postaji gondole na 3480 m. Tu sva tudi pomalcala. Domen je imel nekaj težav z višino in se je odločil, da bo ostal pri koči, jaz pa sem skočil na smuči s kožami in jo mahnil nazaj gor proti Klein Matterhornu. Pri najvišji gondoli v Alpah sem povpršal, ali je možno ponoči priti na Klein Matterhorn. Odgovor je bil, da je napol ilegalno možno.
Ker sem se počutil dobro in je bilo odlično, lepo in sončno vreme, sem čez plato oddrajsal proti Breithornu, sedaj je vse popustilo in sneg je bil južen, vendar ne gnoj. S smučmi na nogah sem pririnil povsem na vrh Breithorna. Ob 16:30 sem bil na vrhu povsem sam. Neverjetni razgledi, soček in brezvetrje me kar niso in niso spustili z vrha. Odsmučal sem šele ob 17:15. Spust po mehkem južnem, ampak predelanem snegu je bil res vrhunski, tudi od Klein Matterhorna po progah, kjer je sneg
popustil, je bilo res vrhunsko za smučat. Na koči je sledila socializacija z ostalimi gosti koče in večerja. Po večerji je šel Domen spat, jaz pa sem ob 22h ponovno zapel Slatnar turne vezi na smučeh in se z vso foto opremo zapodil v noč. Od 23h do 2h sem na razgledni ploščadi slikal hribčke in ostalo okolico. Zanimivo je bilo to, da je bila smuka ob Luni nazaj do koče, prav dobra. Sneg je bil trd ampak ne leden. Po dobrih dveh urah spanja je bilo treba ostati, saj sva bila z Domnom
zmenjena, da greva še skupaj na Breithorn, Po zajtrku sva odrinila. Tokrat je bil seveda sneg še trd, vendar je bila noč dosti toplejša in sneg ni tako pomrznil, kot iz petka na soboto. Tokrat so bile na vrh Breithorna #everestprocesije. Na vrhu je bilo nekoliko manj prijetno, saj je pihal severni veter in bilo je miljvžnt ljudi. V zavetrju pa je že ob 10h bilo kar prijetno toplo. Z vrha sva smučal zraven moji smučin prejšnjega dne. Sneg je sicer bil res trd, ampak ne leden. Prav dobro
se je dalo smučati, robniki so lepo prijeli. Še Domen je pri spustu užival. Tudi proge so tokrat bile prav dobre in pri koči sva zaključila smuko. Z gondolo sva se odpravila v dolino in že pred 12h sva se odpeljala nazaj proti Sloveniji.]]></description>
      <author><![CDATA[Samo Kham]]></author>
      <pubDate>Fri, 10 Jul 2026 00:00:00 +0200</pubDate>
      <guid>https://www.snezak.si/razmere/breithorn-4163-m-2-x.html</guid>
    </item>
    <item>
      <title><![CDATA[Mont Blanc za zaključek smučarske sezone]]></title>
      <link>https://www.snezak.si/razmere/mont-blanc-za-zakljucek-smucarske-sezone.html</link>
      <description><![CDATA[Proti Mont Blancu smo se povzpeli mimo koče Grand Mulet (3051 m) s štartom v Chamonixu in uporabo gondole Aiguille du Midi do srednje postaje Plan de I'Aiguille. Klasična smučarska smer poteka po ledeniku Bosson, katerega se prvič doseže že precej pod kočo. Vzpon in spust nato ves čas potekata mimo spektakularnih serakov. Ko smo prišli do uravnave pod Mont Blancom, t.i. Grand Plateau, se nismo usmerili proti bivaku Vallot in Bossovem grebenu, pač pa proti sedlu Col de la Brenva, kjer
bi bilo potrebno ob ugodnih razmerah le za kratek čas na dereze, sicer pa s smučmi do vrha.
Kakorkoli, kljub brezhibnemu Nejčevemu vodenju smo se na sedlu Col de la Brenva na okrog 4300 m žal morali obrniti. Kljub grenkemu priokusu je bilo smučanje po ledeniku med seraki veličastno, pred kočo Grand Mulet pa malo neprijetno, saj je zjutraj sneg zaradi spremembe vremena pomrznil. Se kmalu vrnemo ... 
Moj vtis je, da vzpon in smučanje ni na nobenem mestu izjemno zahtevno. A je tura zelo dolga, skoraj nemogoče jo je opraviti v enem dnevu, poteka večino časa po nevarnem ledeniku med razpokami in seraki, je zelo naporna zaradi velike višinske razlike in nadmorske višine, ves čas z izjemo redkih uravnav je zelo strmo. Dodatne objektivne težave predstavlja vreme, saj se hitro spusti megla, včasih se je treba obrniti zaradi stalno prisotnega vetra na grebenih ... Vse to naredi turo zelo
težko in tudi nevarno.]]></description>
      <author><![CDATA[Andrej Rigler]]></author>
      <pubDate>Sat, 13 Jun 2026 00:00:00 +0200</pubDate>
      <guid>https://www.snezak.si/razmere/mont-blanc-za-zakljucek-smucarske-sezone.html</guid>
    </item>
    <item>
      <title><![CDATA[Nepričakovano dobro smučanje na Grand Paradisu]]></title>
      <link>https://www.snezak.si/razmere/nepricakovano-dobro-smucanje-na-grand-paradisu.html</link>
      <description><![CDATA[Aklimatizacijsko turo pred vzponom na Mont Blanc smo opravili na še enem štiritisočaku Grand Paradisu na južni strani doline Aoste. V poletnih razmerah ob vzponu do koče Vittorio Emanuele, kjer smo prenočili, ni bilo slutiti odličnih smučarskih pogojev v dolini, ki jo je oblikoval ledenik Grand Paradiso in po kateri potekata vzpon na vrh ter spust nazaj proti koči Vittorio Emanuele. Zato smo bili ta dan tudi edini smučarji na gori, na katere vrh se je treba povpeti zadnjih nekaj 10
metrov peš brez smuči. Okrog 1200 višinskih metrov odličnega smučanja je odtehtalo pešačenje do koče. Sneg je bil trd, a kakšno uro pozneje bi bile razmere za 5 zvezdic. Za vzpon na vrh je bilo treba skupaj premagati več kot 2000 metrov višinske razlike.]]></description>
      <author><![CDATA[Andrej Rigler]]></author>
      <pubDate>Sat, 13 Jun 2026 00:00:00 +0200</pubDate>
      <guid>https://www.snezak.si/razmere/nepricakovano-dobro-smucanje-na-grand-paradisu.html</guid>
    </item>
    <item>
      <title><![CDATA[Ledine]]></title>
      <link>https://www.snezak.si/razmere/ledine-3.html</link>
      <description><![CDATA[Letošnja snežna sezona je žal bila verjetno kar najslabša odkar se ukvarjam s turno smuko. Torej vsaj v zadnjih več kot 22. letih. Kljub temu se nekaj snežišč še vedno najde. Prejšnji vikend sva na nad Gilbertijem na Kaninskem pogorju smučala iz sedlo Vršič in iz sedla pod Prestreljenikom. Skupno skoraj 1100 v.m. Še 200 v.m. pa sva nabrala pod kočo. Žal tako hitro pobira sneg, da se nama, tako daleč, ni zdelo več smiselno voziti.Kot vsako leto je v naši bližnji okolici zadnje
upanje za smučanje "ledenik" pod Skuto. Po spletni kameri občine Jezersko se je dalo videti, da je snega tam še dovolj. Tako smo se v nedeljo zgodaj zjutraj odpravili tja. Kaj posebnega ni za opisovati. Bili smo dva smučarja in en pešec. Sneg se začne tam kjer se ponavadi proti koncu junija na platoju na 1750 m. Tu sva se preobula v pancarje in nekoliko reducerala opremo iz nahrbtnika. Ker je sneg že kar dobro predelan, sva šla kar direktno gor peš s smučmi na ramenih. Ta vikend je še
bilo lepo snežišče gor gledano desno, tako je šlo hitro do stene. Imela sva stare smuči in zato šla čisto do stene na približno 2130 m. Zgornji del je kar kamnit, nižje od cca. 2080 m je pa kar v redu in se da solidno izogniti kamnom. Prvič sva odsmučala po smeri vzpona. Sneg je predelan. Nekaj vdolbinic je, ni pa še ponvic in smučanje je res dobro. Le malo trese in nekoliko bremza umazan sneg. Vse sva še dvakrat ponovila, vedar sva odsmučala po klasičnem terenu, torej gor
gledano levo. Ta opcija ima snega že dovolj za kakšen teden ali dva. GPS je pokazal 1124 v.m. smučanja. En spust ima cca. 375 v.m. Skupno sva naredila 1850 v.m. Srečala sva še 4 smučarje. Kljub slabi snežni sezoni je res fino, da se v meteorološkem poletju še vedno da prav kvalitetno smučati tudi v Sloveniji. Sedaj, ko je nova cesta iz Kranja, je do izhodišča iz Ljubljane manj kot 1h vožnje.Na spodnji povezavi sta dva youtuba. Eden je skoraj cel spust, drugi pa je sestav 24 s reel.]]></description>
      <author><![CDATA[Samo Kham]]></author>
      <pubDate>Tue, 09 Jun 2026 00:00:00 +0200</pubDate>
      <guid>https://www.snezak.si/razmere/ledine-3.html</guid>
    </item>
    <item>
      <title><![CDATA[Mont Blanc]]></title>
      <link>https://www.snezak.si/razmere/mont-blanc.html</link>
      <description><![CDATA[Na prvi dan meteorološkega poletja, skoraj točno opoldne, smo stali na najvišji točki Alp, pripravljeni, da se spustimo s smučmi dva in pol kilometra nižje do Plan de l’Aiguille. Pa pojdimo lepo po vrsti. 
Plan je bil, da se tu znajdemo en dan kasneje, vendar smo se prilagodili neugodni vremenski napovedi in stisnili z aklimatizacijo. V Chamonix smo prispeli dva dni prej. Še preden se vkrcamo na nihalko, v mestu srečamo skupino treh Slovencev, ki so Mont Blanc že odsmučali. Med njimi je bil celo eden, s katerim sem se srečal skoraj dva meseca nazaj v dolini Vrat pred vzponom na Stenar. Nastanili smo se v Refuge des Cosmiques, nedaleč stran od Aiguille du Midi. V koči srečamo drugo trojico
Slovencev, ki so naslednji dan izbrali direktno varianto proti MB. Tudi tukaj je bil en član ekipe, s katerim sem se srečal dva tedna nazaj v Jugovi grapi. Pa naj še kdo reče, da svet ni majhen ;--) 
Drugi dan je bila po prvotnem planu predvidena aklimatizacija na Mont Blanc du Tacul, a smo se odločili, da se z žičnico spustimo na Plan de l’Aiguille in od tam nadaljujemo proti Refuge des Grands Mulets. Pri srednji postaji nihalke snega ni, zato se v pancarjih na nogah in s smučmi na nahrbtniku spustimo do snežišča, sledi vzpon na smučeh, pa spust, pa vzpon, pa spust, vse dokler ne pridemo do Glacier des Bossons. Tam se navežemo in ledenik prečimo delno na smučeh, delno peš,
dokler ne pridemo na njegov zahodni rob. V tistem trenutku se nad nami ogromna gmota črnega ledu ali pa skale odloči, da se skotali navzdol. Nadaljnjo pot navzdol ji je na našo srečo preprečila luknja v ledeniku in tam se je ustavila. Nekaj sekund smo samo opazovali, kam bo zadeva zavila, potem pa pospešili na smučeh proti Refuge des Grands Mulets. Počasi so se na nebu začeli zgrinjati oblaki in pozno popoldne je že začelo rositi. Nadejali smo se pršiča vsaj do višine gležnjev.
No, kot se je izkazalo, so bile želje prevelike, vreme nas je obdarilo le za prst debelo snežno odejo. 
Tretji dan je bil zajtrk naročen ob dveh. Še vedno je rosilo, gledali smo vremenski radar in se odločili da počakamo, ker biti že v začetku moker in prispeti v takem stanju v močan veter, ki je bil napovedan, res ne bi bilo smiselno. Malo pred četrto zjutraj so padavine končno ponehale. Akcija. Vzpon smo seveda začeli s čelkami, najprej brez srenačev, potem pa je bilo vedno bolj trdo in strmo,  tako so se srenači preselili na smuči. V neki točki tudi to ni bilo dovolj in smo strmo
stopnjo prečili peš. Ves čas smo previdno iskali prehode med ledeniškimi razpokami, kadar pa so seraki bedeli nad nami, smo korak pospešili. Na izravnavi pade odločitev, ki je že nekaj časa tlela, da na vrh ne gremo po normalni smeri, ampak po vzhodni strani, ker bi bile smuči tako več časa na nogah kot na nahrbtniku. Na naslednji izravnavi nas je pričakal res močan veter. Spet je sledil strm vzpon z derezami. Pod vršno flanko se odločamo ali ostati na smučeh ali pa nadaljevati z
derezami. Pobočje je bilo kar precej trdo in spihano, tako da odločitev ni bila pretežka. Ko se vzpenjamo proti vrhu, pod nami zaslišimo helikopter. Po kasnejšem pripovedovanju se je eden izmed dvojice Italijanov, ki nam je sledila, odločil da ne bo nadaljeval poti, niti se vračal nazaj. Zato je poklical helikopter, čeprav je bila večina težav že za njim. Na vrhu se preselimo na južno stran grebena, kjer je zavladalo popolno zatišje. Ker nas je na vrhu božalo sonce v brezvetrju,
smo se tam zadržali skoraj celo uro. 
Smučali smo nenavezani od vrha do zadnje snežne zaplate. Seveda smo se nekako držali špure, ki sta si jo zamislila Nejc in Martin v labirintu špalten in ogromnih blokov serakov, ki so ves čas grozili da se prevrnejo po zakonu gravitacije. Sneg je bil v zgornji flanki relativno trd, tako da smo si zaklenili vezi. V kanalu ob serakih je napihalo precej novega snega, zato je bila smuka tam najboljša. Nad Refuge des Grands Mulets pa je sneg postal moker in nepredelan, idealen za lomljenje nog
vse do ledenika Bossons. Sledila je zgodba prečenja čez ledenik, kjer smo se spet navezali. Za konec še mukotrpno vzpenjanje s smučmi na nahrbtniku delno po snegu, delno po kamnu ter dolga prečka vse do Plan de l’Aiguille, kjer smo odsmučali še zadnji snežni jezik tik pod postajo nihalke.
Večjih težav ni bilo. Zaradi pogostega snemanja psov pri nekaterih lepilo ni več prijelo, zato je bilo treba kože pritrditi s silvertejpom. Spal sem bolj malo in slabo zaradi razlogov, ki jih ne bi našteval. Če koga zanima še francoska kulinarika, naj omenim, da je večerja v kočah v treh hodih. Najprej juha s sirom in trdimi začinjenimi koščki popečenega kruha, glavna jed je mešanica mesa in riža ter na koncu sladica, v takšni ali drugačni čokoladni varianti. Za klanec so bile
glavno gorivo frutabele, tablete, haribo žele bonboni in podobne neumnosti z izdatnim deležem sladkorja. Glavobolov zaradi višinske bolezni ni imel nihče, kar kaže, da je bila tudi tako skromna aklimatizacija dovolj. Seveda smo preventivno jemali aspirine in skrbeli za dovoljšno hidracijo telesa.
Iz poletnega Chamonixa vas pozdravljajo Nejc, Martin, Melita, Dare in moja malenkost.
Video: https://www.youtube.com/watch?v=C_3Auyur2Lw]]></description>
      <author><![CDATA[Florjan Štigl]]></author>
      <pubDate>Sat, 06 Jun 2026 00:00:00 +0200</pubDate>
      <guid>https://www.snezak.si/razmere/mont-blanc.html</guid>
    </item>
    <item>
      <title><![CDATA[Breithorn 4164 m - Genova 0 m]]></title>
      <link>https://www.snezak.si/razmere/breithorn-4164-m-genova-0-m.html</link>
      <description><![CDATA[Nekako do sedaj nisem našel časa in tudi prave energije za pisanje o našem podvigu od katerega je minilo že skoraj en mesec. Torej s Breithorna do Genove.V petek 9. maja se nas je pet fantov od fare in ena punčara že zgodaj zjutraj zbralo v Ljubljani. Jure ni želel naložiti mojih skromnih 3 torb in 5 kovčkov. No, z AI smo le vse spravili v oz. na Kofler kombi, tudi štiri naprave za nožno mlinčkanje in šest parov dil. Hi konjiček je odbrzel proti Cerviniji. Z enim burek Neva in enim
burek Kemo postankoma smo bil kar kmalu na parkirišču pod žičnico za na Testa Grigio. Do zadnje gondole smo imeli več kot dovolj časa, tako smo lahko v miru pripravili vso opremo. Torej za vzpon na 4164m, vijuganje nazaj v dolino in kolesarjenje iz Cervinie do morja blizu Genove. Glejga zlomka, pravi Brin, tale Jučkova guma pa ne bo cela prišla do cilja, tako smo na Cipolliniju že preventivno zamenjali plašč. Še nekaj insta poz in objav na različno socialo, pred odhodom na gondolo.
Potem so nas tri žičniške naprave pripeljale na Testa Grigio oz. Plato Rosa 3480 m. Odsmučali smo do sedla Teodulo in popadali v ležalnike pred kočo Teodulo na 3317 m. Dokler nas je grelo sonce smo se hladili s točenim, nato smo se translerali v zaprte prostore in se pogreli z grapo. Srečali smo še štiri Slovence in kot kaže smo bili gostje v koči le mi Slovenci. Bil je prav prijeten zelo “intelektualen” večer. Popapcali smo dobro večerjo. Nekateri prej nekateri kasneje in na
različnih koncih, smo popadali v postelje. Moje spanje je žal izgledalo tako: branje, googlanje in razmišljanje o …Ob 3h zjutraj auf. ustaj vojsku. Iskanje ekipe po koči, zajtrk, kafe in kafe. Z akademskih petnajst smo, s kožami na smučeh, le odbrzeli proti Breithornu. Ob soju zvezd smo s čelnimi svetilkami sopihati mimo Testa Grigie in čez smučišče. Lepa špura nas je vodila mimo Klein Matterhorn-a, čez plato do zadnjega vzpona. Po kratkem postanku, fotoshootingu in nekaj
kramljanja, smo zahlastali po zraku v zadnji vzpon. Na vrhu je bilo nekaj slikanja, “pametnih” pripomb in veselja, saj nas je čakalo 20-30 cm pršiča. Dva fantiča, Neva in moja skromnost smo zavriskali po pobočju. Res nora smučarija nam je risala nasmehe do ušes. Tudi nižje po progi je še Jure priznal, da so bila tudi rebrca vrhunska. Skoraj 2200 v.m. veselja se je končalo 20 metrov od kombija. Akademskih petnajst se je malo pomnožilo, a nič ne de. Sledilo je slačenje in
oblačenje v kolesarske cote. Nafilali smo si gele, bare in “enerđi drinke”. Že od zjutraj smo se basali s hrano in tak trend smo tudi pri kombiju nadaljevali. Za nami sta iz Breithorna prismučala še Kemo in General, ki sta bila naš “support team”. Pet besed smo rekli, en monster in bili smo na kolesih. Kar frčeli smo dol po cesti 1800 v.m. nižje proti padski nižini. Skoraj brez poganjanja je letelo več kot 45 km. Pri petdesetih pa puf, prelepo potovanje postane problem,
pnevmatika počena. Moj “bicikleto” dvakrat zapored puf. Nič bo treba počakat General Kemo Team in zamenjati tudi plašč. Zaradi pozne ure so se ostali odpeljali naprej. Vse skupaj se je tako zavleklo, da sem žal moral s kombijem do prvega postanka. Raje sploh ne bom opisoval kako sem se ves ta čas počutil. Pri dobrih 100 km sem se pridružil ekipi. “Dobro počutje” kar ni in ni minilo. Naslednjih 100 km po padski nižini smo kot odbiti milinčkali proti vetru in držali lepo
povprečje. GK team je lepo skrbel za nas in vmes sta nam skuhala vrhunske makarone. Ure so minevale in že smo bili pred zadnjim klancem. Tu se je najprej zmešalo Juretu in pustil me je zdaj, potem še Nevi, ki je kot blisk priletela mimo mene. Nato, pa še malo meni in na vrh smo prišli skoraj skupaj. Počakali smo Brina, ki je pred tem šel do kombija po vetrovko in je tako malo zaostal. Sledil je 11 km dolg spust. Pišuka tista Brinova vetrovka bi prav prišla. Okoli 20:30 smo
prekolesarili do obale. Seveda so vsi bili veseli le moja jeza od tiste gume oz. vožnje s kombijem ni popustila. Ekipa je bila res vrhunska in z nekaj pripombami so me le razvedrili. S skokom v vodo smo projekt uspešno zaključili. Nazdravili smo s šampanjcem in se s kombijem odpeljali v apartma na zaslužen počitek. Do štarta pri koči in do morja smo potrebovali 16 ur.Ekipa: Metod Kovačič (General), Kemo Habibović, Jure Noč, Brin Štabuc, Neva Pančur in jazHvala Juretu za vso
organizacijo, Metodu in Kemu za super support. Vsem za super družbo in top 3 dni.Hvala tudi Kofler Sport za pomoč pri organizaciji.]]></description>
      <author><![CDATA[Samo Kham]]></author>
      <pubDate>Tue, 02 Jun 2026 00:00:00 +0200</pubDate>
      <guid>https://www.snezak.si/razmere/breithorn-4164-m-genova-0-m.html</guid>
    </item>
    <item>
      <title><![CDATA[Gnoj]]></title>
      <link>https://www.snezak.si/razmere/gnoj-2.html</link>
      <description><![CDATA[V Malti se počasi končuje smučarija. Poleg visokih temperatur včeraj nama tudi oblačna noč ni šla na roko. Zjasnilo se je šele zjutraj.Celoten spust z vrha sva imela gnojno smuko (enako menda na Kolnbreinu in Oberlercherju).Žleb pod škrbino Preiml je zelo slabo založen s snegom in sva ga prepešačila tudi nazaj grede. Snežna meja je visoko in na spodnjih delih je zelo malo snega.Do snega sva rabila več kot uro – dobre pol ure bicikla do koče Osnabrücker in pol ure pešaka do
snega.]]></description>
      <author><![CDATA[Štehi TurnaRit]]></author>
      <pubDate>Tue, 26 May 2026 00:00:00 +0200</pubDate>
      <guid>https://www.snezak.si/razmere/gnoj-2.html</guid>
    </item>
    <item>
      <title><![CDATA[Timing]]></title>
      <link>https://www.snezak.si/razmere/timing-2.html</link>
      <description><![CDATA[Danes ponoči/zjutraj je bilo na Garažah polno ferkerja. Štartala ob 5h, na vrh sva prišla ob 8h skupaj z meglo, ki se je kot trop izgubljenih ovac privlekla s severovzhoda.
Tokrat prvič na glavnem vrhu SrednjeMedvedoveGlave, običajno skočiva na (skoraj enako visok) južni predvrh, ko se vračava z Johannisberga. Pristop z JV je položen, le zadnjih 100 višincev je malo bolj strmih, a se pride na smučeh.
Ob pol devetih sva imela presnete megle in čakanja poln kufer in sva kar odsmučala ... točno takrat se je pa čudežno zjasnilo. Kul.
Na vrhu lepa smuka po ravno odjenjanem, nižje motijo trdi valovi. 
Verjetno najina zaključna. Volja je sicer še, a je material (spet!) odpovedal. Za barbike je dovolj vzdržljiv, za 90 kg pač ne.]]></description>
      <author><![CDATA[Marijana & Marko]]></author>
      <pubDate>Sun, 24 May 2026 00:00:00 +0200</pubDate>
      <guid>https://www.snezak.si/razmere/timing-2.html</guid>
    </item>
    <item>
      <title><![CDATA[Zaključna na Johanov breg]]></title>
      <link>https://www.snezak.si/razmere/zakljucna-na-johanov-breg.html</link>
      <description><![CDATA[Ta tura je bila že dolgoletna želja in je bil kar pravi čas za realizacijo. Zjutraj te na cestninski postaji oberejo za 46,5€, pa še spustijo te ne pred 6:00. Izkazalo se je, da je za tako turo to žal prepozno.Za tuneli je bilo nekaj plazovin, vendar so bile vse enostavno prehodne. Na smuči bi se dalo že kmalu za tuneli, vendar je bila smučina ozka in trda. Sva jo izkoristila na povratku.Bokkar ledeniku nisva sledila do vrha, temveč je bil na levi prehod tik nad Oberwalderhütte. Se
je bilo treba slabih 10m prijeti za skalo ampak sva "pridobila" skoraj 100 višincev, saj se potem spustiš na zgornji Pasterzenboden ledenik. Ledenik je konkretno zalit in nikjer na poti ni bilo videti kakšne razpoke. Pot do "Johana" se pa kar vleče, čeprav je videti blizu. Na vrhu okoli 11-ih je bil sneg že omehčan in tudi v SV steni so bile razmere kar dobre. Kakšni dve uri prej bi bilo še bolje.Ko prismučaš do srede ledenika, je treba zopet na pse in navzgor, da se lahko spustiš na
ledenik Bokkar.  Eni so šli tudi po ledeniku pod Oberwalderhütte, vendar je tudi tam treba na koncu peš navzgor. Po Bokkar ledeniku je bilo že precej zagnojeno, vendar je naklonina taka, da gre lepo navzdol.Po Gamsgruben poti se prismuča s parimi kratkimi prestopi do mesta od koder je cca pol ure do garaž.]]></description>
      <author><![CDATA[Bojan Caf]]></author>
      <pubDate>Sun, 24 May 2026 00:00:00 +0200</pubDate>
      <guid>https://www.snezak.si/razmere/zakljucna-na-johanov-breg.html</guid>
    </item>
    <item>
      <title><![CDATA[Preveč slabega vremena...]]></title>
      <link>https://www.snezak.si/razmere/prevec-slabega-vremena.html</link>
      <description><![CDATA[... v zadnjih desetih dneh, po obilnem sneženju. Pod ledenikom je novega vsaj 30 cm, nizke temperature so v zadnjem tednu poskrbele, da se sneg ni prav dosti preobrazil. Zjutraj je zgornjih 5 cm toliko kompaktnih, da se ne predira, pod to plastjo pa je mehko do "fundamentov". Nekako tako bi moralo biti sredi zime...Pri jezu začnem s kolesom, po šestih kilometrih steza ne omogoča več kolesarjenja. V dobrih 15 minutah sem čez brv in na snegu. Do tja sem kasneje tudi prismučal. Spomladansko
predelan je sneg samo čez dolino Kleinelendtal, čim se smer pristopa obrne na jug (pod ledenik), je že nov sneg, dobro sprijet s podlago ampak v teh temperaturah (zjutraj pri avtu 4 st.C, pri povratku 17 st. C), na malih naklonih počasen, kjer je bolj strmo pa odličen. Smučati sem ob pol desetih začel pod vršnim delom, ker sem časovno lovil tršo in kompaktno podlago, na vrh nisem šel.Čez ledenik odlična smuka, kjer je strm prehod na koncu ledenika je postajalo vse mehkejše (vzhodna
stran), nižje proti pristopni dolini lepa smuka, je pa razen temperatur in pomanjkanja snega, smuka daleč od spomladanske...Na Ankoglu nas je bilo danes pet, parkirišče pri jezu je malo da ne samevalo. Uravnava pod spodnjim žlebom izpod Kölnbreinspitze je smučljiva skorajda do parkirišča, Oberlerchespitze v spodnji krnici nima videti več uporabnega snega. S kolesom sem se pri vrnitvi zapeljal do Osnabrücker Hütte, dolina naprej proti dostopu za Hochalmspitze je kopna do spodnjih
strmih prehodov, višje je videti odlično zasneženo.]]></description>
      <author><![CDATA[Janez Javoršek]]></author>
      <pubDate>Sat, 23 May 2026 00:00:00 +0200</pubDate>
      <guid>https://www.snezak.si/razmere/prevec-slabega-vremena.html</guid>
    </item>
  </channel>
</rss>
