Pojdi na glavno vsebino
Dodaj opis razmer
Trenutne razmere

Sosednja planina, čista tišina

Samo Virant
Kamniško-Savinjske Alpe | Rzenik | Kraljev Hrib - Planina Dol - Rzenik

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 700 m

V iskanju miru (in prostih parkirnih mest) sem se znotraj Osrednjeslovenske regije tokrat odpravil na Rzenik. Ker sem prejšnji večer ravno menjal lepilo na kožah, sem zjutraj pred odhodom novo lepilo še na fino razporejal in sem zato štartal dokaj pozno.

Turo sem začel v Kamniški Bistrici pri spodnji postaja gondole na Veliko planino. Na moje veliko presenečenje je bilo ob devetih zjutraj glavno parkirišče le četrtinsko zasedeno. Dobrih dvajset minut hoje od parkirišča (700 m višincev) sem splitboard še nosil, nato pa se je počasi začela strnjena snežna odeja in sem lahko začel z vzponom na smučeh. Turnosmučarske gazi do malo pred Planino Dol ni bilo, zato sem bil primoran utirati svojo - malo ob peš poti, malo pa direktno čez pobočja, odvisno od terena. Pristop do planine je na določenih delih kar strm in poledenel.

Na Planini Dol se je začela "zimska pravljica", ki močno spominjala na prizore iz Velike planine, a z eno pomembno razliko - to pravljoco sem imel praktično zase! Zanimivo, saj je Velika planina dobesedno sosednji hrib. S planine sem proti Planini Rzenik nadaljeval po klasični poti, torej diagonalno čez gozd, nato pa okoli po cesti. Šibka turnosmučarska gaz je tam že bila prisotna, zato je bil vzpon nekoliko lažji kot na prvem delu poti. Nevšečnosti so občasno predstavljale le stopinje pohodnikov na gazi. Iz Planine Rzenik sem vzpon zaključil še do Rzenika (1.833 m), kjer sem srečal le dva turna smučarja, ki sta ravno zapuščala vrh. Razgled je bil fenomenalen, pršič na poti nazaj do pa še bolj! Na Planini Dol sem zopet vpel kože in tako nadaljeval do prve strmine proti izhodišču. Nato sem sestavil splitboard in se pognal čez gozd. Naklon je na določenih delih poti precej strm, teren pa razgiban - previsi, podrto drevje, skale pod snegom in podobno, zato malo dodatne previdnosti ni odveč.

Spust sem zaključil pribljižno na isti točki kot sem pri vzponu prvič vpel kože. Pribljižno ob štirih pa sem sem vrnil na parkirišče - takrat je bilo tam le še cca. deset vozil. Izkoristil sem še en super dan - lahek pristop, super vreme, razgibana tura in mir... Kaj bolšega bi si ob norišnici v Osrednjeslovenski regiji dan danes sploh še lahko želel!? :D

Zadnja sprememba: 10.01.2021 ob 11:15

Povej naprej:

Poglej si še

Hoč nikoli ne razočara…..

Hoč nikoli ne razočara…..

Julijske Alpe | Hoč
Barbara Dekleva Jenčič
Skozi šivankino uho na lepotico

Skozi šivankino uho na lepotico

Kamniško-Savinjske Alpe | Lepenatka
Peter Pehani

KOMENTARJI

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...