Hoč nikoli ne razočara…..
Hoč je že v severno primorski regiji; za danes se nama je zdel taprav cilj. In je tudi bil. Cesta do Podhočarja je lepo splužena, 4x4 ni odveč, se pa da tudi brez. Pri Podhočarju je urejeno parkirišče za cca 10 avtomobilov – prostovoljni prispevek 2€. Danes je bil Hoč, relativno gledano, dokaj oblegan, srečala 4 turne smučarje, pešci pa so vsi zavili proti Poreznu. Po lepi pasji gazi po standardni varianti sva bila kar hitro na vrhu – malo je k temu pripomoglo dejstvo, da sem doma pozabila svoj nahrbtnik, kar je logično pomenilo, da sem jaz nosila Mišotovega, to pa se je poznalo na njegovem tempu ….Žal razgledov z vrha ni bilo, vrhovi okoliških hribov v megli. Nazadnje smo bili na Hoču z Jožkom pred 8 leti in smo smučali po smeri pristopa, tokrat pa so bile vse smučarske sledi direktno dol na sever. In res je bila smuka perfektna, po strmem redkem gozdu (polnem pršiča seveda, ki je bil ponekod sicer že malo zvožen, ampak še vedno se je našlo deviškega) se prismuča direktno na travnik nad Podhočarjem.
Ko sva se peljala domov, je Mišo rekel – »sem pa morava letos še … in to večkrat«.
LP vsem, še posebej Jožku iz prelepe Baške grape, Barbara
Zadnja sprememba: 10.01.2021 ob 13:20
Poglej si še
Karavanke ponovno
Sosednja planina, čista tišina