Skozi šivankino uho na lepotico
Z mladim rodom smo se prvotno nameravali vzpeti na Kranjsko reber s prelaza Črnivec. Vendar - na Črnivcu smo naleteli na tako obširno masovko, kot da je gor polovica osrednjeslovenske regije (druga polovica pa verjetno na sosednjem Kranjskem raku). Pomagal ni niti snežno-parkirni trojček! Ko smo se na tesno prebili čez prelaz, smo zato samo podaljšali naprej in nato levo proti Mačkinemu kotu. Tam nam je domačin - po začetnem usklajevanju stališč - s traktorjem prijazno splužil toliko parkirišč, da se je delal višek.
Ko smo po mehkem kolovozu prišli do Pastirskega doma, nam je zapelo srce ob pogledu na vršno flanko. Razmere vriskajoče. Ker nismo bili najbolj zgodni, je bilo že kar nekaj posmučanega, pa vendar se je našlo dovolj prostora tudi za nas. Razmere po JV flanki so bile odlične, sploh v manj osončenih območjih. Najbolj zagnani pa so predhodno šli še eno rundo po SZ flanki proti sedlu Kal, s podobnimi razmerami, a precej bolj deviško. Kolovoz od doma navzdol je bil mehko zglajen in lepo smučljiv, nato pa je sledilo še 0.5 km dričanja ob (posuti) cesti do avta.
Če se ozremo nazaj, smo lahko za vso to zmešnjavo na Črnivcu samo hvaležni. Nenadejano smo osvojili lep hrib lepega imena v super razmerah :-)
Bolje ne gre. Še celo mladinci so bili skoraj enoglasno navdušeni!
Zadnja sprememba: 10.01.2021 ob 08:25
Poglej si še
Sosednja planina, čista tišina
Olševa