Korona snežno-parkirni trojček
Dan, ki si ga namenil za lenarjenje. Dan, ko se ti res ne da nikamor. Potem te žena in nečak popoldne le zvlečeta ven - in si na koncu samo hvaležen!
Če se v teh korona časih pripelješ na bogato zasneženo sedlo Volovljek šele ob 14 h, potem je tekorekoč nujno, da si opremljen z vsaj eno izmed naslednjih treh zadevščin (nekak korona snežno-parkirni trojček):
1/ z veliko lopato za kidanje, ali
2/ z voljo štorkljati s pancarji po asfaltni cesti več sto metrov (marsikdo več kot kilometer), ali
3/ s kančkom sreče.
Naš snežno-parkirni trojček je bil malce drugačen. S seboj smo namreč imeli dve manjši lopati (plazovno lopato ter JLA ašovčič) ter kanček sreče. Zato smo uspeli hitro parkirati :-)
Korona snežno-parkirni trojček je namreč tak, da zadošča, če imaš "pokrito" vsaj eno od treh alinej (Pri plazovnem trojčku pa je drugače - tam je nujno imeti s sabo vse tri propomočke hkrati!)
Vzpona na Kranjsko reber iz Podvolovljeka ni prava tura, je bolj turnosmučarski sprehod: dolga cesta in kratka položna flanka. A v taki bogati zimi je tudi tak sprehod enkratno doživetje. Tale letošnja zima je zaenkrat res bogata! Naj le traja.
Sicer pa je na cesti precej podrtih ali povešenih dreves, ki poskrbijo za nekaj dodatnega razmigavanja. Do vrha sploh nismo uspeli priti, saj sta nas ustavila nepredirna megla ter pojemajoča svetloba. Kot je že Baza napisal: pelje se pa ultra lahkotno.
PS: Če kdo ve, kje bi se dobili neti za popravilo psov (glej zadnjo sliko), naj mi prosim sporoči.
Zadnja sprememba: 03.01.2021 ob 09:14