Pravljica na redkejšem zraku
Ko se za tako turo dogovarjaš s Petrom, so stvari enostavne in zmenjene v kratkem telefonskem pogovoru. O varianti ture na najvišji vrh skupine Ankogel v Visokih Turah sva se pogovarjala že pred časom, a v soboto sva brez nekih dobrih informacij o razmerah in količini snega -predvsem na izhodišču, že navsezgodaj zjutraj nekaj metrov iz avta zagrizla v to izredno dolgo in naporno turo.
Čelke sva ugasnila nekaj pod kočo Hochalmhütte, še na cesti, ki vodi do planine. Hoja v soju umetne luči čez zelo trde in strme plazovine, ki presekajo cesto, je za neizkušene (roko na srce takih na tej turi ni prav veliko) najbrž težak zalogaj. Je pa potrebno biti zelo previden, da ni že na štartu "kolobocija".
V dobrih petih urah sva bila na vrhu, imela sva vsaj zjutraj lagoden - pogovorni tempo (da ne bi zdivjala), višje sva imela nekaj težav s (pre)trdo špuro, proti koncu ima pa itak vsak dosti dela sam s sabo in nekih šprintov ni več videti...
Tura bo iz tega izhodišča vsaj 14 dni še zelo popularna, snega je takoj iz avta še pol metra, ledenik nima vidnih razpok, le kjer se izteče je zunaj lep kos ledu. Seveda pa se lahko,kot na vseh ledenikih ob slabem vremenu zelo zakomplicira vse skupaj.
Ko sem vprašal Perota, kdaj je nazadnje tako dobro smučal, je le odgovoril; "Ne pomnim kdaj nazadnje"!
Zame, tura za vekomaj.....in tura, ki razvadi!
Več informacij
Zadnja sprememba: 18.09.2022 ob 08:46