Ko sta malo in veliko z roko v roki
Uživala kot predhodniki!
Bila sva zgodnja: komaj se je dan naredil. Za prvi vzpon sva izkoristila vlako. Začelo se je snega je, snega ni. Le tu bodo goli presledki vse daljši, seve. Kljub pričakovanem gnilcu sva lepo napredovala, brez udiranja. Bukovska dolina je še v globokem snegu in tudi planina Suha je debelo odeta. Mimo Suharskega Kosmatca se spustiva v konto pod M. Raskovcev. Neubgljivi do skrajnosti premočeni psi niso več ubogali, zato sva nose smuči zagrizla v greben Rakovca. Po kopninah in belinah sva hitro stala na meglenem vrhu. Smuk na sedlo med vrhoma je bil odličen. Peš skok na V. Raskovec. Obdarjena sva bila s soncem. Spust v dno konte je bil božanski. Sonce je psom vdihnilo še malo življenja, zato sva oddrsala na Špik. Spust je bil spet nepozabno spomladanski. Spodaj sva zarila v strugo Suhe, kar ni bila najbistrejša odločitev.
Častila pomlad: Alen in Jure
Zadnja sprememba: 03.11.2018 ob 21:57
Poglej si še
Pravljica na redkejšem zraku
BTC