Trenutne razmere

Komenski zalogovnik pršiča nad planino Govnjač

tor, 16. mar 2021

Peter Pehani

Julijske Alpe | Vrh Planje

Nad planino Govnjač sta "dve nadstopji" geografskih struktur. Prvo nadstropje predstavljajo visokogorski podi z imenom Dolniki; to je razčlenjen, kotanjast svet, ki se od iznad Govnjača razteza proti severozahodu vse do Bogatina. Drugo nadstropje prestavljajo vrhovi višine okoli 2000 m (plus/minus 100 m), ki so vsi relativno pohlevni (z izjemami) in zato zanimivi tudi pozimi.

Flanke nad Govnjačem imajo v večini severno orientacijo. Posledično so več kot dobrodošla alternativa vsem ostalim popularnim turam po Komenski planoti, ki imajo večinoma bolj osončene lege (Lanževica, Čelo, Velika Baba, ...; stara klasika Komna-Vogel pa je nekje pola-pola). Sem torej pridemo po pršič! Sem pridemo tudi, če se nikjer drugje na Komni ne da več smučati zaradi pomanjkanja snega.

[Opomba: V devetdesetih letih smo na Komni izvajali takrat zelo popularne Tedne turne smuke; takrat smo jim rekli tudi študentski TTS, saj smo bili tako vodstvo kot udeleženci večinoma študentje, hehe. Pobudnik in dolgoletni vodja TTS-jev je zdaj žal že dolgo pokojni Tom Vrhovec. Kakšna posamezna izmena TTS je lahko padla tudi v obdobje, ko je snega kronično primanjkovalo. Takrat smo smuči po več dni zapored skladiščili kar na planini Govnjač. Vsak dan smo peš prišli s planine Na Kraju, pobrali smuči ter vbodli kakšno od severnih flank nad Govnjačem!]

Nad planino Govnjač gre vse bolj ali manj zgolj in samo navzgor. Do Govnjača pa, kot Komni pritiče, gore-dole; enako potem nazaj ;-) To velja tako za pristop od Doma na Komni kot za pristop s planine Na Kraju ...

Zdaj pa najina tura: Z Boštjanom sva šla iskati pršič iznad Govnjača proti sedlu Planja (po starem: Kukovo sedlo; glej še PS2). Našla sva prvovrstno različico, na enkratni podlagi. Sedlo Planja ter Vrh Planje nad njim pa sta bila odeta v ledene plošče, zato sva se zadovoljila s kucljem precej precej nižje, kot sva planirala. Nazaj grede pa spet na pse in copa-copa ...

PS1: Poleg sedla Planja ter njegove nadgradnje Vrha Planje se iz te iste kotanje za smučanje ponujajo vsaj še: Tolminski Kuk (tudi: Kuk, Veliki vrh; glej še PS2), Zeleni vrh ter sedlo/grapa med Malim in Zelenim vrhom (ta že meji na alpinistični smuk). Vse te smučarije so precej strmejše od Planje, smučljive torej le v dobrih razmerah (v nasprotnem pa zanimive za pristop s cepinom in derezami).

PS2: Še imenoslovne zagate:
* sedlo Planja / Kukovo sedlo (1874 m): Moj oče me je opozoril, da so v njegovih mladih časih na nekem tečaju na Komni sedlo Planja imenovali Kukovo sedlo. Ta naziv je meni precej lepši kot sedanji! Naziv Kukovo sedlo se pojavlja še v relativno "recentnem" vodničku (recentnem v smislu počasnosti, s katero se - razumljivo - spreminjajo krajevna imena) Črnivec-Praček Turni smuki (2. izd, 1985; v tekstu na str. 18 pri turi št. 8). V taistem vodničku, na koncu med kartami, na karti št. 1, pa že piše Planja.
* Tolminski Kuk / Kuk / Veliki vrh (2085 m): Tolminski Kuk je bil v Brilejevem Priročniku za planince pred nekako 70 leti na karti označen kot Kuk (npr. 1951, 2. izd, str 48-49, karta št 5: Bohinj Tolmin), še prej pri Badjuri pred 100 leti pa kot Veliki vrh (npr. Vodič kroz Jugoslovenske Alpe, 1922, str. 257, karta št V: Julijske Alpe). Ta impozantna piramida, ki s severa tako zelo spominja na pomanjšani Everest, ima še v vseh sedanjih izdajah Miheličevih vodničkov (Sidarta, PZS) Julijske Alpe / Bohinjske gore v oklepaju naziv Veliki vrh.
* Pri Badjuri izpred 100 let pa je zanimivo še to: Mohor (1847 m) je bil takrat Mokri vrh!?!
* Vrh Planje (1971 m) pa je v 100 letih doživel dvakratno korenito transformacijo: Pri Badjuri je bil Dobrenjščica; pri Brileju je že Na Kserju, pri Črnivec-Pračku pa se je že začela preobrazba v sednji naziv (na karti je še vedno Na Kserju; v tekstu pa sta oba naziva)
Skratka, kar pestro dogajanje na tem področju. Upam, da niso vsega zakuhale učene glave iz Ljubljane (kar gre včasih na škodo domačinom). Se bo treba malo sprehoditi po ostalih nadstropjih ZRC SAZU ... ;-P