Trenutne razmere

Polna žlica Komenske biti

sob, 13. mar 2021

Peter Pehani

Julijske Alpe | Čelo

Komna je raj za prav posebno vrsto turnega smučanja, to je (položno) potovalno turno smučanje. Tu nikakor ni izziva za strmaše, powderaše, garače in pred- ali po-šihtne dirkače. Bolj ustreza uživačem, sanjačem, občudovalcem mehkih oblik, iskalcem slikovitih prehodov, balkanskim dušam.

Ko se utrne misel na potovalno turno smučanje, človek avtomatično najprej pomisli na Triglavsko magistralo; najbolj popularna je seveda njena etapa Komna-Vogel, ki se jo velikokrat uporabi kot atraktivno alternativo običajnemu spustu s Komenskega pogorja po poti proti Savici.

Prvo mesto na lepotnem zmagovalnem odru potovalnih Komenskih tur pa nedvomno zavzema vzpon na Čelo, s spustom čez dolino Brinje! Na tej - za Komenske razmere - sorazmerno dolgi turi se v slabih štirih urah s platoja Komne dvigneš zgolj za 700 m (res ni strmo, torej). Na tem položnem pohajanju te pričaka divje razčlenjen kraški svet, dolinice, dolci in hribčki, potovanje po terasah s kratkimi strmimi prehodi/skoki med njimi, tu pa tam kako ogromno kamnito brezno ... Ta tura je res vrhunec neke abstraktne Komenske esence, Komenske biti.

Mi smo šli z Lepe Komne gor čez jugovzhodno pobočje Kala, desno okoli njega čez Vrh Škrila do Velikih Vrat in navzgor do Glave za bajto (tam smo zaključili zaradi grozečega vremena iz juga v kombinaciji s pomanjkanjem časa), dol pa mimo Skodelice v dolino Brinje ter mimo stare TNP table (trenutno povsem pod snegom!) nazaj na Lepo Komno. Razmere prijetno mehkobne, edino greben Glave je bil spihan, trši, ponekod je že zmrzoval.

Tereni se kopljejo v snegu; zasneženi so, kot že dolgo ne, nekateri deli so zaliti do nerazpoznavnosti! ;-P

Komensko bit smo zaužili z veliko žlico. Krasen dan v super družbi!