Najbolj strma Komenska smuka v res lepih razmerah
Nenavadno je, da dve naj-turi - najdaljša ter najstrmejša - klasični Komenski turi sploh nista na območju Komne (zemljepisno gledano)! Obe sta namreč na Soški strani. Res pa je, da ju mi, ki prihajamo iz Savske strani, najbolj pogosto naskočimo prav iz Komne. Zato sta še kako Komenski!
[Opomba: Tretja Komenska naj-tura - tej bi lahko rekli najbolj čarobna - pa je Čelo s spustom skozi dolino Brinje; ta pa tudi zemljepisno spada na območje Komne.]
Turi, ki ju imam v mislih, sta: (1) pobočje oz podi od Batogniškega sedla pa vse do Krnskega jezera, ki je najdaljša izmed Komenskih tradicionalnih tur in ki navduši s svojo prostranostjo in zakraselostjo (glej npr. nedavni Gorazdov prispevek Vrh nad Peski); ter (2) direktni, rahlo skriti prehod iz vrha Velike Babe do Dupeljskega jezera, ki je najbolj strma dolga smučarija tega območja! Nakloni na tej slednji turi so v mnogih delih čez 30 stopinj, ključno mesto gre čez 35 stopinj. Gneče seveda tu ni nikakršne, saj se je treba do izhodišča kar pomujati!
Ko to zadevo smučaš, si vsakič znova šokiran nad dvema dejstvoma: Prvo je to, da z vrha V. Babe opazuješ Kočo pri Krnskih jezerih tam daleč nekje spodaj - potem pa do nje prismučaš v "enem samem dolgem desnem ovinku", v zgolj par minutah. Drugo pa je to, da te vsakič znova navduši elegantnost in strmina prehodov, ko se eno pobočje lomi in prehaja v drugega; iz strme vršne Babine flanke, ki je orientirana na JV, se pod skalami obrneš na položnejšo, a v obe smeri (tudi iz strani; gledano v smeri smučanja torej) nagnjeno JZ flanko, nato pa spet strmeje čez skok (ključ smeri) proti ZSZ in nazadje iztek proti JZ.
V nasprotju z našpičeno Lanževico (ta je bila za nekatere člane naše ekipe ta dan končni cilj in so obrnili; Pera pa je bila seveda najina predhodnica!), Velika Baba ta dan do naju ni bila prav nič pasja. Ravno nasprotno! Čeprav je bila odeta v precej ponošeno obleko, ki od daleč ni obetala nič dobrega - kvečejmu je še podžigala najino zadržanost do nje -, naju je sprejela z oprtimi nedrji, mehka in voljna, najbolj, kot je to sploh možno. Po prijetno odjenjanem skrajnem desnem delu flanke sva se vzpela kar na psih, brez srenačev. Zgoraj sva peljala po osrednjem delu "kamele" po odjenjani skorji, ki se je lomila kot steklo in hrešče padala v dolino; nižje po 10-25 cm novega snega različnih stopenj suhosti (od navlaženega do povsem suhega) na trdi podlagi (najboljše je bio prav na skoku); iztek pa v vročo kotanjo Dupeljskega jezera, kjer je bil sneg že pošteno vlažen.
Za zaključek je sledila še popoldanska tlaka nazaj navzgor do Vratc in spust po Graciji do Komne.
Zadnja sprememba: 19.03.2021 ob 23:29
Poglej si še
Je to Komenski sprehod, tlaka ali slavospev?
Huda Huda