dan kasneje
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.100 m
Izhodišče za pristop do Luknje je dolina Vrata in če na cesti le ni preveč snega parkirišče pred zapornico pri Aljaževem domu. Prvič sem bil v Vratih l.1986, seveda takrat kot srednješolec z obilo pričakovanj kako zlesti na Triglav. Tri leta kasneje sva z očetom šla na Triglav pozimi. Cesta je bila zadnjega februarja 1989 prevozna z verigami. Po tistem sem v zimskem času bil v Vratih več desetkrat....več kot petdesetkrat...
Na cesti se je z avtom dogajalo marsikaj, a resnih težav ni bilo nikoli in odkar pomnim smo se pri zadnji hiši v Mojstrani mimo znaka za prepoved vožnje (v zimskem času) peljali čim dlje po dolini. Zmeraj brez posledic in slabih izkušenj. Prometni znak je bil včasih prevrnjen, včasih je ležal ob kraju ceste, enkrat je bil tudi viden v Bistrici...a kak dan po tej turi, ki je spodaj opisana (proti Luknji), ko sva z Anžetom še enkrat smučala nad dolino Vrat, je nekdo klical policijo, ki je vestno opravila svojo dolžnost in uvedla postopek proti kršitelju ZPrCP (meni). V zvezi s tem ni več kaj dodati, "giljotina" je bila pripravljena v zgornji točki in ni se "zataknila".
Bistvo zgodbe je zame precej žalostno, virus je iz ljudi naredil.....nima smisla! Podobne inf. so še iz nekaterih drugih izhodišč v naših hribih, pa iz dostopi do plezališč, pa na peš poteh, ki prečijo okolice hiš, pa iz makadamskih cest po katerih se pelje tudi kakšno kolo.... Na ta problem sta opozorila v pozivu vodstvu PZS-ja tudi Bojan in Rok, a ni se "tresla gora" in ni se nič "rodilo".
"Dan kasneje" se je zgodil pred tedni v marcu, ko še ni bilo strogih ukrepov in še ni bilo prepovedano prehajati občin stalnega prebivališča.
Novozapadlega snega na parkirišču v Vratih je bilo nekaj centimetrov in takoj sem lahko s smučmi na nogah odšel proti Luknji. Do višine gozda in grmičevja je bil novozapadli sneg hitro navlažen, višje pa tudi zaradi mraza suh. Pod zadnjim delom je bilo novega do dvajset centimetrov. Vršni lijak je močan veter odpihnil, zato sem zadnjih deset metrov moral odpeti smuči in se povzpeti na sedlo peš. Smučanje je bilo do plazovin pod Jugovo grapo izredno lepo. Zavil sem pod spodnji Prag, kjer je bila plazovina omehčana in lepo smučljiva. Smučanje sem zaključil nekaj deset metrov pred spomenikom z veliko vponko.
V celotni dolini Vrat sta bila le še dva sprehajalca s psom.
Zadnja sprememba: 23.04.2020 ob 12:36
Poglej si še
Še pomnite tovariši
Pred tedni!
