Trenutne razmere

Zagutnigspitz

ned, 12. feb 2023

Marko Škerjanc

Visoke Ture, skupina Ankogel-Reisseck-Hafner | Zagutnigspitz | Tiefes Tal

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.450 m

Ker je zima v Sloveniji začela štrajkati, so se naši pogledi usmerili proti Avstriji. Zagutnigspitz je bil eden izmed bucket-list itemov članice ekipe in po vremenskih poročilih sodeč naj bi na tem delu Visokih tur dober teden nazaj zapadlo 70cm snega. Super, v tem času so se snežne razmere stabilizirale, smuka bo vrhunska.

Ob prihodu na izhodišče pa presenečenje. Sneg sicer je, a je odeja presneto tanka. Navzgor slalomiramo med kamni in travnatimi čopi, ki gledajo iz podlage. To nam daje vedeti, da bo treba biti pri smučanju precej previden. Mislim, da sem precej zgovoren, a na tej turi sem na začetku precej tiho premleval, do kakšne višine bo grapa sploh zalita. Ob opazovanju okoliških grap smo hitro ugotovili, da alternative, če se naša grapa ne izide, nimamo. Prav vse grape v okolici so bogo založene s snegom, vsaka se sooča s kakšnim detajlom, ki bi bil komaj smučljiv ali pa bi zahteval odpenjanje dil.

Če bi že doma vedeli, kakšne so razmere, se na turo ne bi odpravili. Na lokaciji pa smo bili po začetnem razočarju prav židane volje. Vsak meter vzpona po snegu smo dojemali kot podarjen. Po dobrih dveh urah hoje - približno 50m pod izstopom iz grape se je sneg končal, kar je bilo precej boljše, kot smo se nadejali po začetku. Andraž se je odločil, da bo smuči nesel prav na vrh, za tistih 50m zgornje južne flanke, midva s Katjo pa sva smuči pustila na polički na vrhu grape.

Andraž je z največjim veseljem odsmučal svojih 50 višincev z vrha po južni flanki. V meni sicer ni zbujal niti najmanjše nevošljivosti, saj je kmalu spet šaltal na dereze do zasneženega dela žleba.

Naklon v žlebu se giblje med 35-40 stopinj, njegova dolžina pa ca. 800m. Ker je se je začel z zelo trdo grifig podlago čudnih oblik, smo s smučanjem začeli skrajno previdno. Nihče si niželel prehitrega izleta do doline, še manj pa predčasnega iztirjenja na skalno melišče. Slednje je bilo prisotno prav ves čas smučanja na desni strani, saj je žleb izjemno slabo zalit. Kljub temu pa omogoča smučanje od začetka (snega) pa vse do avta.

Ko je bil najhujši del mimo in smo brezksrbno nizali zavoje, pa se je Andražu odlomila čeljust (zaklenjene!) prednje vezi. K sreči je bila podlaga malenkost mehkejša in položnejša kot na vrhu, Andraž pa se je hitro začel ustavljati z drugo smučko. Ustavil se je hitro, brez posledic - razen tega, da je moral nato po eni smučki drsati/ smučati do avta. Rajši ne razmišljam, kakšne bi bile posledice, če bi se mu to naredilo na vrhu žleba. Ta dogodek me je vsekakor prepričal, da pri alpinističnem smučanju uporabljam zgolj freeride vezi, po možnosti top-of-the line model.