Zadetek v Tamarju
Včeraj zvečer običajna korespondenca: kam jutri?Vreme naj bi bilo tako tako,greva na Begunjščico.Hitro pripravim stvari, za tja gor ne rabim glih celega hladilnika. Čez dobro uro še enkrat preverim, kaj je novega na Snežaku in Prvi Podhrib, naj ti zdravje še dolgo služi, opiše že kar malo kičaste razmere nad Tamarjem. Še en klic, Simon je seveda takoj za (kaj sploh sprašujem..), dodaten sedvič in pijača ter zgodnejši odhod. Ob 8 se v Tamarju spraviva na smuči in po res lepo spluženi cesti novim zmagam naproti. Od Doma naprej je bil sneg čedalje trši, skorjast in za trenutek sem podvomil v PPjev včerajšnji zapis. Ko pa se je stvar postavila pokonci, se je tudi sneg spremenil ,natanko po planu. Vsake toliko sem malo pogledal proti Ozebniku. Ker pa se je skrival v megli, je ostal za naslednjič. Spotoma sva nataknila še srenače in proti prvemu cilju, kot je PP napisal: levo v senco do sten Jalovca. Danes sicer nismo iskali sence, je pa občasno tudi sonce posijalo. Hitro se pripraviva za smučanje, ko Simon pravi :kje bova pa obrnila. Kje?? Saj sva ravnokar. Do kam bova smučala, saj potem greva pa valjda še 1x gor. Mladina nehvaležna, kaj ni 1x čisto dovolj. Aja, pijače imava za cel dan. Previdno odsmučava, saj ne moreva verjeti ,da je tolikoooo svežega snega. Občasno se naleti na kakšno skorjico, ampak če jo ignoriraš, je super smuka. Da ne bi šla predaleč navzdol poskrbi Simon,ko se spektakularno zakoplje v sneg. Cucke gor in sedaj desno pod Jalovec. Tam še boljši sneg, le noge so že malo telečje. Pod Ozebnikom vse presmučano, zato se drživa desne strani in do gozda narediva še kar nekaj zavojev po celcu. Od Doma v Tamarju sledi nordijski del. Ampak po taki smuki, tudi to vzameš v zakup.
Kar dolga tura, spet en kup višincev, ampak splačalo se je.
Jutri bi pa dež prav prišel. Se čisto drugače leži na kavču, če zunaj dežuje.
Zadnja sprememba: 11.12.2022 ob 16:52