Za devetimi gorami
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.500 m
Včeraj sem se lotil skorajda najdaljše ture, ki je še smotrno izvedljiva z izhodišča pri domačiji Zraunig, nad Stallom v dolini reke Möll. Za nekaj deset dolžinskih metrov jo prekaša le še tura na Sadnig.
Zaradi vetrovno izjemnega tedna nisem iskal nedotaknjena pršiča. Se mi zdi, da ga na področju Visokih tur v tem vikendu tudi ni nikjer več bilo.....
Na turi, kjer ne pričakuješ veliko od smuke, se rado zgodi, da glede tega preseneti. Dolga in naporna tura v soseščini prvaka teh krajev - Sadniga, je povsem zadovoljila in pozitivno presenetila. Pobočje nad dolino Kolmitzen Tal je izredno, seveda bi si želel več snega, a zaenkrat je, kar je. Grebeni, ki v vencu naokrog ščitijo ogromno področje je vsaj malo zaščiteno pred vetrovi, seveda, pa se mu ni bilo moč povsem izogniti.
Smuka z vrha je v zelo strmih sto višincev (45 st.), nižje je običajno TS pobočje. Na turi se zaradi spusta in kasneje vzpona na sedlo Klenitzentörl pridela dodatnih skorajda 500 višincev. Grapa, ki s sedla v blagem naklonu pada proti zatrepu doline Kolmitzen Tal je bil najslabši del smuke, saj deluje kot dimnik in v skorajda brezvetrju povzroča vrtinčenje vetra in s tem obdelavo snega.
Smuka s sedla proti pobočju pod Hochgrubenkopfom je bilo še obsijano s soncem in zaradi vse nižje nadmorske višine, lepo mehko in odlično smučljivo. Cesta z utrjeno sankaško progo je v odličnem stanju in omogoča smuko do havbe avta. Pri "sankaški okrepčevalnici" me je čakala Milojka, ki me je že zjutraj spustila v breg, da sem si postregel z izjemno turo.
Komentarji pri slikah pod povezavo.
Več informacij
Zadnja sprememba: 17.01.2022 ob 06:25
Poglej si še
Smučanje, kot se spodobi
Poletna tura