Vršič - Slemenova špica - proti Tamarju in nazaj
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.000 m
Že nad Erjavčevo kočo s srenači ali z derezami. Nato prečenje po zasneženih meliščih severno pod NŠG in Mojstrovkami. V stenah sva videla najmanj tri plezalne naveze. Severno pod Malo Mojstrovko sva se povzpela do vstopa v kuloar na višini 2000 m, kjer sva se pripravila na spust, saj se nama je zdel kuloar nekam preveč kložast. Lep spust po mehki kloži (4/3) in krajše prečenje na sedlo Slatnica, s katerega se povzpneva na Slemenovo špico. Tu naju dohiti manjša druščina smučarjev. Z vrha najprej spust po skorji, ki še posebej v zavojih ne drži smučarja, nižje v senci in med macesni pa je skorja bolj znosna in da se najti tudi lepo smučljiva napihana področja (3/4). Od Lovskega studenca do nad Črno vodo pa nas je čakal "zalogovnik pršiča", seveda napihanega in uležanega, a suhega - pravo presenečenje (5/5). Midva sva nad Črno vodo (na višini približno 1450 m) obrnila in se odpravila nazaj po isti poti, omenjena druščina pa se je spustila v Tamar. Pod sedlom nad Erjavčevo kočo med NŠG in Prednjim Robičjem (pod Vratci) se je med tem jutranja skorja na celodnevnem soncu prav lepo omehčala in je nudila dokaj dobro smučanje, moti le plazovina, ki pa se jo da po desni strani obvoziti. (3/4).
Zdelo se je, da razen naju in manjše druščine, ki naju je dohitela na Slemenovi špici, od zadnjega poročila iz tega konca pred približno 14 dnevi na tej relaciji ni bilo žive duše.
Zadnja sprememba: 27.01.2024 ob 23:14
Poglej si še
Na koncu vse dobro
Naval je minil
