Na koncu vse dobro
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 980 m
Zjutraj v Bärentalu še ni bilo prav jasno, kam jo mahniti, ali se zagristi v Široko rižo ali proti Belščici nad Celovško kočo ali pa po dveh tednih znova naskočiti Ovčji vrh. Ko se osmerica le odloči za Belščico in še ne začne dobro mleti v breg proti sedlu, jim prvi turni smučar, ki pribrzi v kontra smeri, odsvetuje vzpon po pomrznjenem snegu, pa tudi smuka da ni bogvekaj, doda. In jo, zahvaljujoč visoko koncentrirani pameti, ki se je tekom turnosmučarskega življenja in garanja nakotila v bolj ali manj učenih glavah, grupa ubere nazaj do Celovške koče in v toplem soncu naskoči Ovčji vrh.
Smuka seveda ni idealna, a za razliko izpred dveh tednov daleko užitnejša, saj je sneg večinoma predelan, tako da skoraj ni bojazni, da bi smuči nenadejano ružile po skalnih minah. Visoko motivirane turne smukačice in smukače, ki se brezkompromisno poženejo v globel, sicer pretrese razdrapan in od nebroja predhodnikov zvožen trd sneg, a z nekoliko muje se da uprizoriti slogovno povsem spodobno turno smuko. Tresavica popušča, ko se smukači bližajo Mačenski planini, saj na njihovo veselje sonce poskrbi za odjenjan sneg. Po kolovozu do parkirišča brez smuke per partes ne gre, saj je na poti vsaj pet do šest kopnih predelov, kjer se je treba usmiliti smuči in jih zadegati na široka ramena.
V sobotnem soncu smo kljub kilavi zimi uživali Sonja, Aleša, Nada, Živa, Gregor, Boštjan, Jakob in Miha
Zadnja sprememba: 27.01.2024 ob 23:37
Poglej si še

Kamplbrunn Spitze 2190
