Trenutne razmere

Veliki Peski oz. Kota 2110

sob, 18. mar 2023

Bogdan Jamšek

Julijske Alpe | Veliki Peski oz. Kota 2110 | Iz Komne

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.500 m

Po dobro prespani noči po Bogatinom, petki zvečer so še posebno v dobri in številčni družbi vedno nevarni za preveliko sprostitev, smo navigacijo usmerili proti Krnu.
Kakšno uro je še pihalo malo bolj sveže, kmalu za Bogatinskim sedlom pa je sonce napovedalo, da prihaja čas, ko bo zagospodarilo nebu. Pri kasarni Za Lepočami smo zavili levo, proti Prehodcem, meneč, da si bomo skrajšali in olajšali pot z ne prevelikim spustom v primerjavi s potjo proti Krnskemu jezeru.
Do prevala pod Malim Šmohorjem je šlo še kar dobro, čeprav je na južnih straneh kotanj spodrsavalo zaradi nekaj cm odjužnjega snega, na severnih straneh pa se je suhec iz zadnjih padavin pridno nabiral v cokle pod kožami.
Prečenje po severni strani Velikih Peskov in Vrha pod Peski ter pod Batognico, ki smo si ga sprva zamislili in kakršno je označeno v zemljevidih kot turna smuka, pa smo hitro opustili, saj je bilo klož več kot dovolj, ostalo pa se je prav fotogenično svetilo.
Zato smo se zagnali kar direktno proti Velikim Peskom oziroma kot jo nekateri imenujejo Koti 2110. Zdelo se je, da je za začetek treba le odpešačiti krajšo okoli štirideset stopinjsko strmino, potem pa spet na dilce in naprej. Pa ni šlo čisto enostavno. V prvem poskusu nas je odtrgana kloža par deset metrov pripeljala nazaj. Seveda smo imeli zaradi tega nekoliko dolge nosove, čeprav smo računali, da je tudi to možno. Skoraj zastonj učna ura pa tudi ni za »stran vržt«, smo si rekli in v drugo, po »šipi«, zlezli čez kucelj brez težav. Nekaj časa in volje pa nam to je vseeno pobralo, tako da smo se s Koto 2110 oz. Velikimi Peski čisto zadovoljili.
Smučarija zgoraj je bila sprva malo po glaževini, nižje najprej malo po kloži, potem pa po odličnem puhcu. Položnejši deli proti Prehodcem so bili še vedno samo nekaj cm odjužnjeni. Ker smo "cepljeni" smučarji smo zaradi dobrega pobočja odsmučali direktno na ravnico cca 100 m pod kasarno Za Lepočami.
Do Bogatinske planine smo se nato seveda še spodobno nahodili in tudi dobro nasmučali. Skoraj 20 km so pokazale merilne naprave in cca 1200m višincev. Že to samo po sebi ni bilo malo. Treba pa je bilo priti še do Savice. Hvalabogu je sledila nedelja z vremenom, ki ni ravno klicalo v visokogorsko naravo. Noge so mu bile hvaležne.