Trenutne razmere

Varno in politično korektno

ned, 8. mar 2020

Aleš Rotar

Karavanke | Hruški vrh | Jugozahodni greben

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.000 m

V soboto sem na veleslalomu pristal tik pod stopničkami ... pomeni, da sem podeljeval kolajne. In seveda po sončni Gorenjski iskal cilj za nedeljo, ki bi bil varen in politično korekten. In seveda združljiv z družinskimi logostičnimi premetankami. V kranjskogorskem soncu, čofti in na koncu blatu so se pogledi kar sami nalimali na Karavanke. Dva predpogoja! Varnost: izogniti se dvema spremenljivkama, pomeni 4ki zaradi plazov in prežečim karantenam mora ustrezati cilj. Politično korektno: no, na Babo pa res ne moreš na tak praznik, pa tudi če je Dovška, tudi Klek je khm, khm... In zmagovalec je: sveti Izidor oziroma Hruški vrh, točno pod katerim smo se in se očitno še bomo vozili na gastarbajterske podvige.

Cesta do Kamnitnika je bila dopoldne poledenela, a mehka, na povratku je bila že skoraj kopna. Malo me je bilo strah, saj je to pomemben kraj za slovensko turno smučanje: od tod izvira žlajfa! Od avta sem najprej kar peš zakopal po cesti na Jeseniško planino, že precej v dopoldnevu, upoštevaje bazično raziskavo opravljeno včeraj na Struški. Cesta ima kolesnice, z avtom so pririnili daleč proti koncu, z motorjem pa prvih dvesto metrov do očitnih sledi gluteusov nesrečnikovega spektakularnega padca. V dolinicah in grapah je prava zima, sneg še na vejah, a podlaga na tleh ima poleg sipe tudi rahlo poledenelo podlago, temperaturni rollercoaster, kot kaže. Bolj kot se bližam Hrušenski planini, več je obljubljajoče sipe. Po GPS sledi in ob subtilnih prasmučinah pridem do plota, tam pa me z leve preseneti avtocesta od Rogarjevega rovta (bolj priporočljivo, zakaj nisem presenečen...). Na planini ga je gotovo dober meter, okoli 11h se kloža predira, v senci pa je še pršič. Do grebena grem hitro po današnji pristopni smučini dveh predhodnikov, sumim švercarja, ker ni smučin nazaj. Pod grebenom je kar precej plazičev, večji komad pa je včeraj moral prileteti izpod vršnje flanke. Ni zastonj 4ka! Na grebenu me preseneti binarna struktura, na zahodni strani kloža, skoraj drži. Na vzhodni pa je sonce lepo stenstalo površino, tudi podlaga drži. Kot bi potegnil črto! Samo precej ozko bo za dol, pa še malo nakazane vehte na vzhod ima, tam čez se ni priporočljivo zvrniti.

Na vrhu brije, a dan je briljanten, dva prijazna supervztrajna luknjača prideta z Babe in gresta naprej proti Kleku, jaz pa uživam na vrhu. Švercarja je res odneslo v pršič v Avstrijo, predornino sta prišparala, gotovo sta z.... Potem trdno zapnem pancarje in se previdno lotim prvih vratic, železnih kolov in ozkega hodnika. Hitro pogruntam, kakšni so levi po južnem in desni po kloži, zahtevno, a zabavno. Greben se prevesi in užitek je popoln, še bolj pa spodaj proti planini, kjer pa je že povsem ojužena polentasta struktura. Težje fizično delo sicer, a krmarju ne pristoji pustiti za seboj krevljaste smučine. Od planine naprej se odločim za spust proti Rogarjevamu rovtu, vse je južno, kolovoz tu in tam ozek in strm, a je s previdnim smučanjem možno priti vse do dna, samo še danes!

Ampka so res #allwaysgoodtimes!

* o politični korektnosti: znano podjetje gorniške opreme je za današnji praznik organiziralo vzpon, ladies only, dve profi vodnici, štiri influencerke. Na Boses Weibl pri Schoberju (=Žleht babo) ;-)