Trenutne razmere

Turnosmučarska kombinacija

sre, 29. dec 2021

Miha Debevc

Karavanke | Košuta, Veliki vrh | od Matizovca

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.070 m

Čeprav je kazalo, da do novega leta ne bo več kaj objavljati na Snežaku, se je danes vseeno pripetil Veliki vrh v Košuti. Sprva je bil v igri VDV s štartom na Pokljuki, ko pa je mož do deske tiščal stopalko za dovod goriva na gorenjski AC, mu je malo za Naklim iznenada v desno oko padla podoba mogočne in bleščeče pobeljene gore v grebenu Košute. Saj res, o tej gori pa na Snežaku ni prelitega kaj prida virtualnega črnila, gora je kar nekako zapostavljena in spregledana, akoprav je smukoturno jako mična. Da bo poročanje o turnem smučanju na Snežaku vsaj malo gorsko uravnoteženo, kot bi dejal duhoviti Artač, se mož namesto VDV odloči za VV. Tisti pridevnik Draški bo pač moral počakati na boljše čase.

Cesta je asfaltirana od Podljubelja do parkirišča na višini 946 m in četrt ure hoda pod Matizovcem. Od tu dalje je štirikolesni transport dovoljen le domačinom, tujerodni prišleki pa se imajo po zapovedi na tabli poslužiti svojih nog. Mož torej s smučmi na rami veselo odštorklja po markirani poti do omenjene kmetije, tam pa je snega že toliko, da lahko nadaljuje na smučeh. Na jasi, kjer se v desno odcepi markirana pot na Kofce, zavije v levo. Dokler se z zmerno gibalno količino kreta v senci, je vse v najlepšem turnosmučarskem redu, ko pa ga nekje na 1500 m poboža sonce, se začnejo gromozanske potežkoče. Nekaj centimov idiličnega puhca, ki ga je natrosilo čez noč, se na soncu preobrazi v 20 centimov debeli in 20 kg težki cokli pod smučkama. Hoja pod jarkim soncem, ki abnormalno nažiga za ta letni čas, postaja tako mukotrpna, da je le še vprašanje časa, kdaj bo mož postal turnosmučarska nepremičnina, primerna za geodetsko izmero in vpis v kataster nepremičnin. Čeprav vajen vsega hudega, kljub trmasti naturi, neomajni volji in trdni butnskalaški veri, ko mu iz koraka v korak rapidno jenjajo zadnje molekule telesnih sil, mož zapade v stanje take duhovne šibkosti, obupa, depre in brezupa, da začne resno pomišljati o smiselnosti nadaljevanja. Še zlasti, ker ga nad njim do vrha čaka krepkih 600 višincev. A ve, da se ne sme osramotiti pred domačo in svetovno turnosmučarko javnostjo, ki ne bi prenesla tako porazne novice, kot je: naš turni smučar odstopil na polovici proge. Zato vamp brž cepi s par kosi domačega prijatelja (pecivo z orehi in rozinami), ki mu ga je za na pot spekla in v culo zavila skrbna žena, in se s tem poživitvenim odmerkom dopinga odvleče cilju naproti. V truplu se nakotijo življenjske sile, korak postane urnejši, misel spet radostna, up prežene brezup, in sčasoma, ko postaja še bolj toplo, sublimirajo tudi cokli pod smučmi. Po dobrih treh urah pade vrh. Mož je na gori, zanimivo, sam, kar je v časih masovnega smukoturnega turizma silna redkost. Tudi luknjača ni videti nobenega do horizonta in še čez.

Smučarija je zelo raznovrstna in tipični primer smukoturne kombinacije za Snežakov pokal. V sukanju smuči se brezskrbno uživa na flanki, ki jo od vrha do višine 1900 m pokriva 5 do 10 cm celca na trdi podlagi. Naslednjih 200 nižincev, nekje do 1700 m, je sneg zmehčan in že južen, a še vedno udoben za sproščujoče krmarjenje v širokih in odprtih super G zavojih, še nižje pa je sneg, odvisno od sončne ali senčne lege, že tako južen ali skorjast, da zahteva precej več truda v nogah in prisebnosti glavi, da je tisto, o čemer turni smučar misli in sanja, da je smučanje, vsaj za silo podobno smučanju. Prečka po stezi, ki se začne na 1550 m in nadaljuje skozi gozd ter konča na 1500 m, je smučarsko neproblematična, na flanki, ki se konča z gozdom na 1400 m pa smučarja utruja miks gnilca in skorje. Tu se priporoča sukanje smuči na poskok, a najbrž tudi ta genitalen turnosmučarski podjem ne bo obrodil kakšnih omembe vrednih likovnih presežkov, vrednih medijskih zapisov. Sledi rodeo skozi hosto po južnem in z žlajfabilnimi iglicami obogatenem snegu do jase, kjer smučar doseže markirano pot na Kofce. Kdor ne čuti kančka usmiljenja do svojih smuči, lahko nadaljuje po hosti proti Matizovcu med drevjem, čez veje, podrta debla in iz snega štrleče skale. Snega je tu skratka premalo. Mož se svojih smuči usmili po eni tretjini gozdne kalvarije in jih za nekaj lepih zavojev natakne spet na zasneženem travniku nad Matizovcem.

Glede na trenutne razmere in strašno odjugo se je za vse, ki danes niste bili na sončnem Velikem vrhu, po klancu navzgor in navzdol trudil Miha.