Triglavska magistrala IV
Nahranjen, naspan in deloma umit (tuši zaradi počene cisterne ne delajo) takoj po zajtrku zapustim ugodje Doma na Komni. V tišini jasnega in tihega jutra po lastnih sledeh prejšnjih dveh dnevov hitro napredujem proti Brinju. Tu se po občutku odločim za gaženje v celem snegu, saj sem ga po dobri uri že pogrešal. Levo, desno, gor in dol preko zalitih kucljev in že sem na platoju pod Čelom. Severnik me biča ko se zaženem naravnost navzgor (danes že na srenačih), vendar vrha ponovno ne osvojim, saj je gornja flanka trda kot beton, zaradi solo prečenja pa zavzam bolj konzervativen pristop.
Odsmučam v luknjo po danes že trdem pršiču, ki pa je mestoma v koluarjih še prav mehkoben. Spust si popestrim z drugo linijo kot pred dvema dnevoma, tako da se držim najbolj desne grape. Nato ponovno na pse in hitro sem pri Triglavskih jezerih, kjer naletim na skupino štirih, ki so iz Majerce pod Bogatinom na poti proti Planini Blato. Izmenjamo si mnenja glede razpok in napok na vrhu Štapc. Odločijo se za nižji prehod, sam pa se usmerim po dolini na Prehodavce. Veter me biča v obraz do te mere, da nosim smučarska očala. Sledi prejšnjih dni izven gmajne skoraj povsem izginejo. Vsakih sto metrov višine se veter okrepi in do bivaka me že dodobra prepiha. V njem so že štirje turaši, ki so iz Komne odšli direkno brez ovinka proti Čelu, tako da v veseli družbi talim sneg in kočerjam. Ko se ravno odpravim pod deko pride še skupina dobro razpoloženih sedmih. S šalo se spravimo nad mraz, ki pa tokrat ni tako brutalen kot pred dvema dnevoma, čeprav je temperatura še vedno okoli nič stopinj. Ob močnem šumenju vetra se znoči in pogovori v bivaku počasi ugasnejo. Tu pa tam se oglasi še kdo, ki išče dodatno deko. Do jutra spimo. Nihče ne smrči, le veter buči.
Zadnja sprememba: 24.03.2021 ob 16:20
Poglej si še
Triglavska magistrala V
Kot policijska ura na Vršiču