Terna v štiblcu
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.600 m
Varna izbira, pravzaprav jackpot za nedeljsko turo je bil tale štiblc, Stubeck (die Stube, sobica. Der Eck, vogal). Bil pa je malo zamegljen in na prepihu, vsaj takrat, ko je iz doline zvonilo k ta deseti maši, ko sem urno spešil gor, med opoldnaskim zvonenjem pa nadvse dobre volje že čofotal po blatnem parkirišču. Abtinenčni krizi je pripisati blag kriterij ocenjevanja, a za začetek sezone je nenavadno, da začnes pri avtu in tam tudi končaš, brez podenkontakta. Sneg je bil vseh sort, samo srenca, ledu in pršiča ni bilo. Gor grede sta pomagala smučina in bolj kot globalni lokalni navigacijski sistem, za spodbudo pa vsake toliko časa privid malo boljšega vremena, na kakšnih 1900 pa se je lepo zaprlo. Na vrhu je bilo prav visokogorsko vzdušje, križ pa patagonsko ozaljšan. Prvi zavoji po spihanem, suhem snegu z meglenkami, precej okorni, je bila kar zadrega. Potem pa spodaj blag naklon in polkloža bivšega bivšega pršiča zahtevata veliko hitrost, spodoben bočni nagib in rip, rip. Kakšnih sto metrov nad vikendi pa čofačof, na moč in rip it, baby, mimo krpljarjev. #allwaysgoodtimes. Večkotzadovoljen. Kaj šele bo!?
Ah, lokalni navigacijski sistem: holzmetlakompositmaterialhochalpintreibviehbegrenzung system, po domače ograja za žvali. Hvala, deluje odlično, vmes zmanjka signala kakšnih 100 metrov, tam vidiš, da bi brez nje bila parkart prav žautava.
Zadnja sprememba: 24.11.2019 ob 22:17