Tale zima res je prima
Prvič pozimi iz teh koncev na vrh. Za prvič se spodobi ena iz knjige (Mišov vodniček iz 2018, Sidarta). Cesta do Radušnika je na mnogih koncih posnežena, a lepo prevozna. Vzdolž zadnjih dveh ovinkov pred kmetijo je skidanih nekaj parkirnih mest; mi smo si morali svojega s ta-veliko lopato malo razširiti (ob vikendih je snežno-parkirni trojček nedvomno obvezen!).
Po že potegnjeni špuri - po dolgem času smo hodili po taki, ki ni bila naluknjana (oh, kako to paše!) - lagodno do Koče na Loki. Od tam najprej do vrha pa je špura potegnjena zelo direktno in športno, na več mestih prestrmo za stare kosti. Na celi turi pa prava zimska pravljica, vse mehko, vse debelo obloženo, na grebenu kičasto zafrajhano! Le megla je večkrat ponagajala.
Spust direktno proti planini Arta po suhem snegu je bil prvovrsten in zelo mehak. Sledenje špuram predhodnikov je rezultiralo v kakih 50 v.m. zelo strmega gozdnega spusta, z enim vmesnim odsekom drvarjenja čez strm skok (ocena D III). Verjetno bi bilo treba smučati malo bolj južno. Od planine direktno na cesto ter po njej nazaj do križišča pod Kočo na Loki. Sneg po gozdu je suh vse do dol, medtem ko so jase, ki so bile čez dan izpostavljene soncu, dobile zoprno skorjico.
Tale letošnja zima je neponovljiva! Naj le traja!
Zadnja sprememba: 08.01.2021 ob 17:56
Poglej si še
Ko nizek hrib ponudi 1200 višincev užitka
Zvečer na Kranjsko reber