Štrudl s posipom
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 2.200 m
Kot že marsikatero pomlad, za zaključek visoke sezone nismo krenili v domače Julijce, ampak v Visoke Ture - da malo razširimo obzorja. Kljub prvotno daljšim planom smo se na koncu zedinili za enodnevno klasiko iz Kalsa nad St(r)üdlhütte. Od tod štrudl v naslovu. Posip na štrudlu pa je bil tokrat v obliki (do) 20 cm suhega snega (od prejšnjega popoldneva: delno je zapadel, delno ga je nanesel veter). Nepričakovano, a več kot slastno!
Vstajensko jutro se je za našo četvorko začelo res zelo zgodaj (še pred 4h od doma; okoli 5h nam je na mejnem prehodu izza Karawankentunela strogi Avstrijec - proti pričakovanjem - precej natančno pregledoval PCT, ob 7h pa smo skorajda zbudili Pero/Cici, ki je prespala kar na parkingu ob Lucknerhaus). Zaradi divjih sunkov vetra smo štart zamaknili za dobro uro.
V različno hitrih tempih smo peš krenili do Lucknerhütte, od tam naprej pa na psičkih. Hladno in vetrovno vreme je bilo enkratno za hojo. Namesto k St(r)üdlci smo zavili proti Adlersruhe, izraziti rami v Glocknerjevem JV grebenu. Dosegla jo je zgolj Pera, ostali pa smo - skladno s svojo dnevno formo -, končali malo nižje. Smuka zgoraj v mehkem posipu je bila lahkotna, razen na mestih, kjer se je že oblikovala nežna kloža. V spodnjem delu smo imeli prijetni srenec. Na prehodu med posipom in srencem je bilo kakih 100 višincev nerodne mešanice, ki ni bila ne tič ne miš. Na zaključku ture nas je čakalo kar nekaj prestopov in prestooopov (prvi je že nad Lucknerhütte), zaključnega pešačenja pa je 10 minut.
Lep, veličasten svet, ne tako cortkan in ljub, kot naši Julijci, ampak vsekakor več kot vreden greha! Prostranost, ki jemlje dih. Barve skal so navdušujoče.
Če si pripravljen vsaj malo pešačiti, bo tura aktualna še kar nekaj časa! Tudi vzpon na Grossglockner/V. Klek je bil menda prima.
Zadnja sprememba: 19.04.2022 ob 04:10
Poglej si še
Ledeniška idila
Icy