Trenutne razmere

Spet enkart, mal drgač....

ned, 21. mar 2021

Aleš Rotar

Julijske Alpe | Prevalski Stog

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 800 m

V glavnem vse po starem: vešči krmarji imajo vedno kakšno dobro, obskurno idejo. In na turo se gre orto, iz Fužine. Peš. Do Suhe, skozi Suho oziroma nek približek uničene bob steze pa na dilcah do Blata, še klepet s prijatelji, ki jih srečamo, pa skozi lubadarjev labirint do Krstenice. Vreme jasno ne sodeluje in ne uboga modelov. Na planini nas začne v mrazu in vetru objemati zima, snežinke so seveda romantične, veter prenaša suh sneg. Lepo za smučanje, slabo, posebej na poledenelo podlago, posebej na dolgi prečki pod Krsteniškim Stogom. Daljša je, kot si jo zapomniš, dilce zdrsavajo, sneg se melje, a podlaga je trda in brez srenačev bi bilo še bolj naporno. Na Jezerecih nam postane jasno, da z Vrhom Hribaric ne bo nič, popolnoma ga pokriva megleda kapa, pa tudi Ogradi, Debeli vrh in Škednjovec so lepo zabasani. Vihar vleče kot za stavo, ziiiimaaa, ja ja ja! Med pavzo je prav romantično zimsko vzdušje in kot nek poznavalec ravno razlagam, kako samotni so ti kraji, kako skoraj nihče ne pride sem, mogoče 10 ljudi na leto.....ko pridrsajo štirje in jo strumno uberejo proti Jezerskemu Stogu. Upravičen posmeh se ravno poleže, ko prideta še dva.... Skupaj nas je deset na Jezercih! Mislim, da so sicer domorodci, iz plemena Grintovčanov. Po dolinici nadaljujemo še v zatrep pod Lazovškim na eni in Mišeljskim prevalom na drugi, potem pa odvijemo proti vzhodu in se po subtilni, prav za smučarje pripravljeni dolinici priplazimo pod Prevalski Stog. Eksotika, a ima prav presenetljivo lepo, dinamično, razgibano pobočje. Čeprav seje v odjugi odtrgalo celotno vzhodno pobočje in plazovina opozarja, ima skrito varno pot skozi stopničaste prehode. Fino za gor, lepo bo za dol. Opazujemo, ali bolje, oni opazujejo nas: gamsi, cela čreda "gre po svoje", en je albin! Pod grebenom si že navlečemo kramo, da na vrhu v viharju ne bi zmrzovali. Ko v lepem loku najprej proti Adamu in Evi, potem pa pod grebenom nazaj pridemo pod vrh, Klemen naenkrat, dobesedno 5 metrov pod vrhom zastane. Gremo dol! Ne razumem takoj, zakaj, sicer veter piha, oblak se vseda na gore, ampak kaj je? Poka! Kloža je počila tako rekoč okoli vrha, na vzhod ogromna opast, na zahod pa napihan sneg, kloža napeta na drsno podlago. Razmere so res zahrbtne in nič več mi ni žal, da nismo šli še višje, danes ni dan za blodnje po megli in med napihanimi pastmi. Smuka je dobra, če bi kaj videli, bi bila odlična, tako pa se izmnejava pršič, napihan, težji suh sneg, pa kloža, ki se tudi predira. Nazaj grede smo hitrejši, a za prečko nalepimo pse in pridrsamo na Krstenico. Pod Krstenico poiščemo najbolj obetavne smučine, kar dobro vdenemo spust in že malo zmahani dosežemo strm kolovoz na Blato, sfajtamo še tiste ozke, zahtevne hodnike in seveda, save the best for the last: spust skozi iznekaženo cesto v Suhi. Po robu za veščega treniranega krmarja ni problemov. Užitka pa tudi ne. V mraku gremo čez Fžnarsk Polje in opazujemo zarjo nad Gorami, rdeče se končuje en lep dan. Kot pravijo: Weather was miserable, we were cold, wet and exhausted, we fought crust and ice and fog...It was another perfect day!

Ob štrudlu in čaju po 32 kilometrih in 1800 višincih ugotovimo: tele turne smuke imamo dovolj! Za danes, kam bi šli jutri, ker je #alwaysgoodtimes?

Ampka z glavo na zabavo: od kod toliko snega (kar so ravno napisali Kamnčani....), ki ga veter prenaša, gradi zamete, klože, podlaga trda, tudi ledena? Vsaka flanka je vredna truda, nobena pa žrtev.