Repeat mode z metlo na Babi
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 800 m
Popoldan sem iz Dovjega odšel v Avstrijo, vmes na Dovško Babo, malo Babo in planino Rožco, kjer sem se obrnil nazaj na južna, prijazna slovenska pobočja.
Smuka ni več tako odlična, kot je bila v četrtek, petek in soboto, a ne bom preveč jamral dokler bo takšna. Presenetila me je razritost pobočja z vrha Dovške Babe proti naši planini Dovška Rožca. Očitno je bilo včeraj in danes ogromno smučarjev, če ugiban o št. 200 se najbrž nisem uštel. Noro in prav grdo.
Z vrha sem se zapeljal proti Mali Babi in takoj za vrhom odvil v smeri avstrijskega Koprivnjaka. Na mestu kjer je strmina naredko poraščena zavil proti planini Rožca in v zelo lepih razmerah (star pršič) smuko zaključil pri koči na planini. Nazaj na kože in proti Dovški Babi. Ko je sonce zašlo veter in mraz nista več varčevala z vnemo. Zgoraj pri prečki okoli Male Babe je bilo zelo mrzlo. Prečka postaja vse trša in je potrebna pazljivost (s kožami na smučeh), pri smučanju ni nobenih težav.
Z vrha Dovške Babe sem smučal naravnost navzdol, se zaradi starih brazd držal najprej levo, pod najstrmejšim delom sem prečil kanal in smučal še nezvožene dele med smrekami, v spodnjem delu sem še enkrat prečil kanal in v gozdu desno ujel še pršič. Sredina kanala je zorana, stare smučine niso več mehke saj je v zraku že preveč vlage in večer z mrazom utrjuje sneg. Cesta je ostala enaka kot prejšnje dni, le spodaj, kak kilometer nad kmetijo je potrebna previdnost, saj sem že pri vzponu s ceste pobral nekaj kamnov. Z avtom še vedno ne gre dosti višje kot do kmetije.
Zadnja sprememba: 15.02.2021 ob 23:09
Poglej si še
Zakaj nisem Jeseničan III
Hruški vrh in še čez