Trenutne razmere

Hruški vrh in še čez

pon, 15. feb 2021

Miha Debevc

Karavanke | Hruški vrh | Jugozahodni greben

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 960 m

Ko se turni smučar zbudi v današnje jutro, takoj začuti nekaj nenavadnega v zraku. Kar naenkrat ga ne tlači več mora, lažje diha in tesnoba v prsih je splahnela. Le kaj neki bi to bilo? Ah, seveda, z današnjim dnem je napočil prelomni trenutek, ko si že celo leto zatirani slovenski turni smučar spet svobodno izbira katerikoli slovenski kucelj, kjer bo vriskajoče sukal smuči, ne da bi ga pri tej raboti mogel zaskočiti kakšen stražmojster ali občinski redar in mu po oblastni postavi naložiti, da v občinsko blagajno plača toliko cekinov, kot ima greha na grbi, ko si je upal stopiti na nepravo stran občinske meje. Občinskega in regionalnega jarma ni več, zdaj gre za slovensko turno smuko, če parafraziramo znamenito izjavo Jožeta Pučnika izpred 31 let.

Ker ozaveščen turni smučar ve, da svoboda ni podarjena, temveč se je treba boriti zanjo, gre zarana v junaški boj. V popolni bojni turnosmučarski opravi izvede taktični premik bojne enote, sestavljene iz enega pripadnika turnosmučarskih sil, iz osrednje slovenske regije proti kmetiji Zakamnik pod Hruškim vrhom. Mož pusti svoje neoklepno vozilo na parkirišču ob poledeneli cesti takoj za Plavškim Rovtom in mimo kmetije juriša na Hruško planino, od tam pa po lepo nadelani pristopni smučini direktno na vrh. Vreme je čudovito, mraza je občutno manj kot prejšnje dni, a še vedno toliko, da se sneg ne zjuži.

Ko na vrhu prijazno pokramlja o tem in onem s štirimi turnosmučarskimi sotrudniki, mu pogled zdrsne čez mejo na Planino Rožca. Baje je tam celca in pršiča, kolikor ga hočeš. Čeprav so predhodniki z Dovške Babe in Hruškega vrha planino že dobro zvozili, je nedotaknjenega snega še za izvoz. Če je torej padel vrh, naj pade še planina onstran meje, sklene mož. Na vrhu zavzame knjižno pravilno slalomsko držo in hip zatem brutalno zaorje v brezmadežni avstrijanski celec. Užitek je nepopisen. Smuči neizprosno režejo v voljno snežno gmoto, izpod njih veselo šprica, kot to veli turnosmučarski novorek, na vse strani in mož v retrovizorju za seboj v snegu vidi le še geometrijsko pravilno izpisano sinusoido, f(x) = sin x. Med deliričnim štepanjem seriala kratkometražnih zavojev moža zapušča razsodnost, razblinjajo se civilizacijske norme, postaja suženj elementarnega turnosmučarskega gona in prvobitnih animalnih sil. Mož podoživlja užitek prototurnega smučarja, ki je na s pestnjakom grobo obtesanih lesenih latah nekje v sivi pradavnini kot neandertalec ali avstralopitek v medvedjem kožuhu prašil po pršiču okrog Potočke zijalke. Ko mimo pade koča na planini, je mož v svoji turnosmučarski zamaknjenosti sploh ne zapazi in nekontrolirano štepa dalje proti hosti. Šele med drevjem ga iznenada prešine, da bo treba zažlajfati, če ne želi končati kje na dvornih poljanah Schönbrunna sredi cesarskega Dunaja. Bi se kakšna mila dvorna dama v široki krinolini utegnila ob pogledu na čuden turnosmučarski stvor celo onesvestiti in bi imeli ob tem dogadljaju fini dunajski gospodiči s črnimi cilindri obilo dela, da jo z dišavnimi solmi spravijo spet k sebi.

Po 400 višincih čistega užitka mož napopa svoje zveste prijatelje na smuči in po udobno speljani špuri odcucka preko sedla Rožca nazaj na Hruški vrh. Tam se spet obilno naklepeta s turnima smučarjema, ki prav tako kanita odvijugati na planino Rožca, nato pa gre preverit, kakšna je snežna kulinarična ponudba slovenske strani. Odsmuča po flanki v smeri sedla Rožca. Sneg na prvih 200 višincih flanke je na meji med kompaktnim celcem in zametki klože, vendar z agresivnejšim turnosmučarskim podjemom še vedno lepo vijugabilen. Flanka pod sedlom v smeri Hruške planine pa je totalno razrita in trda in je zato škoda vsakega turnosmučarskega truda za dosego umetniškega vtisa, kajti izplen bo sila jalov. Od Hruške pl. skozi hosto je najbolje slediti smučinam predhodnikov, po lepo zasneženem kolovozu nadaljevati do Zakamnika, pod njim pa po stezi presekati ovinek ceste in odnehati na višini 965 m, kjer snega ni več dovolj.

Za vse, ki niste mogli izkoristiti čudovitega ponedeljka, je to z užitkom postoril Miha