Razvrat nad Zajzero
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.000 m
V času velikih, včasih neverjetnih kontrastov smo stavili na senčno strmino, visoko, a ne izpostavljeno vetru. ŠPŠ nad Špranjo se je zdela kot nalašč, še posebej meni, ker sem jo lani že naskočil iz Zajzere, končal pa na Šitni glavi s popolnoma premočenimi pancarji, a o tem mogoče kdaj drugič.... V Zajzeri je malo snega, a po tekaški lepo do hoste, tam pa je pač potrebnega nekaj težaškega dela s prenašanjem plohov. Tudi v prvi krnici na 1100 m je zelo malo snega in blodili smo po sledeh med balvani, vsaj trd kot kost je bil, srenači obvezni. Špranja je borno zalita, pa še intarzija delov ledenih sveč odpadlih pred dnevi v poledeneli plaznici zabeli vzpon. Vrata raja se odprejo na 1500, sem je veter napihal obsežno pošiljko suhega, sipkega bivšega pršiča. Ki ni uležan, zato vzpon po laški, ne esterjaherski smučini traja in traja in traja, pod dilami se melje, obrati so mučni. Do začetka kuloarja se nekako matramo, potem pa dilce na rame in strmina je zdaj opremljena s štapnami. Vmes opazujemo bolj ali (večkrat) manj nadarjene predhodnike. Ki tudi ne štartajo iz istega zaletišča... Kristusa s splitboardom odrešimo ko ga kot peloton dohitimo, olajšano zmontira bord in odjadra. Eden od smučarjev pa nam po izvedeni lunci, vsaj na drsalkah se je temu liku tako reklo, in čudežnem preživetju razloži, da se on še learning. No, fino, na Kekcu bi morda bil drugim nevarnejši... Na vrhu ni sonca, v mrazu se kar hitro lotimo opravila. Na vrhu je trdo, spihano in desna polovica posuta s kamni. Prvi zavoji z malo abručanja, potem pa...aleluja! Še dobro, da je bilo nekaj tehničnih zapletov, sicer bi šlo na ex. Do kakšnih 1550 višine se izmenjava bivši pršič, sipek, pa malo kložast, pa reliefno oblikovan. Skratka: razvrat. Spodaj ga sonce stensta in preklopimo na reduktor, z veseljem odtrpimo balvansko gozdne blodnje in z malo prenašanja plohov zaključimo v Fak stilu skoraj na parkirišču. Kolegij TVK (treniranih vztrajnih krmarjev) z enim juniorjem je podal sumarno oceno: top shit, #alwaysgoodtimes! Sicer pa: Mojzes je premalo zalit, dva sta se kar matrala takoj po odcepu za Špranjo. Huda Polica pa je upravičeno samevala, zgoraj in čisto spodaj kaže dokaj borno. Bo bo, saj še bo!
Zadnja sprememba: 31.03.2019 ob 23:39
Poglej si še
Popoldanska
Schneewinkelspitze, sama flanka...kotov nikjer!
