Predspomladanski turni smuk z Rodice
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.000 m
Z malce negotovosti, kaj porečejo zagovorniki zapovedi ostanidoma, smo se ob čitanju današnjih Snežakovih novic vseeno opogumili priobčiti svojo turnosmučarsko dogodivščino. Upamo, da nas zato ne zasuje lavina kritik, ki se je jela pojavljati med komentarji.
Torej da se maksimalno antivirusno zaščitimo drug pred drugim, se razparceliramo v dva avtomobila, kar je ekološko sicer sporno, a v apokaliptični eri nujno, in zapeljemo po gozdni cesti iz Laškega Rovta proti Pl. Suha. Ko jekleni konjiček na višini 909 m javi, da po zasneženi cesti ne bo šel več, na smučeh prolongiramo do planine, od tam pa na greben in po njem na Rodico. Smukači, ki že vijugajo v kontra smeri, poročajo, da se zaradi megle ne splača riniti na vrh. A očitno so bili prezgodnji, kajti sivi oblaki se dokončno razblinijo, ko smukoturni kvintet v družbi štirinožca doseže greben. Čarnih razgledov na bele vršace ne zmoti niti mrzel severovzhodnik.
Pela z vrha do Pl. Suha je fantazmagorična in glede na sobotna poročila visoko nad pričakovanji. Uživajo tako ljubitelji trdega pomrznjenega snega kot velemojstri lahkotnega vijuganja v 10 – 15 cm celcu. Tudi v hosti pod planino do ceste je sneg prijetno smučabilen z izjemo skoka, kjer smučarja razveseli nekaj zoprnega hostarskega rodea. Kvintet nadaljuje po zasneženi cesti z dvema kopnima prekinitvama in zadovoljno sestopi s smuči pri avtu. In kako rešiti problem zaslužene hidracije ob zaprtih lokalih? Nič lažjega – iz avta vzameš primerno ohlajeno pločevinko, se usedeš na kup hlodov ob cesti, z distanco dveh metrov nazdraviš s prijatelji in na sončku z užitkom poženeš hmeljevo antivirusno razkužilo v vamp.
Za vas so v zapovedani medsebojni distanci uživali Aleša, Vesna, Živa, Primož, Miha in hov-hov Kan.
Zadnja sprememba: 15.03.2020 ob 21:44
Poglej si še
Tauerntal
Ob Kristalu
