Trenutne razmere

Pošihtna Kobla

sob, 13. feb 2021

Miha Debevc

Julijske Alpe | Kobla

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 740 m

Ko glava družine podela svoj dopoldanski šiht, se spomni, pa saj je pustna sobota, v turnega smukača se lahko našemim, da me nihče ne prepozna in še kakšno pustno turnosmučarsko norčijo ušpičim. In že v avto vrže smukoturno opravo, čeznjo pahne še soprogo in nadebudnega sina, da mu na pustni turnosmučarski povorki ne bo preveč dolgčas, in tako nabasan avto zategne do Raven pod Koblo. V čudovitem, a ledeno mrzlem popoldnevu, mrzlomer jih na soncu kaže – 4 °C, se turnosmučarska pustna četica ob pol enih zažene pod samevajočimi zajlami v breg. Čez gozdove in poljane vleče hladen vzhodnik, sneg je trd in tudi sonce mu ne more do živega. V tem popoldanskem času je polovica proge že v senci. Hodivši po pristopni smučini navkreber familija pozdravlja in bodri gruče premraženih in otrdelih, v turne smukače napravljenih pustnih šem, ki se med tem že sipljejo mimo njih proti dolini. Na vrhu je vetra še več, zato se kaj dosti tam ne obirajo, nego se urno pripravijo na spust.

Smuka po zvoženem, precej trdem in vegastem, na trenutke razritem terenu zahteva dobro nabrušene robnike, ako smučarska pustna šema želi suvereno in prepričljivo krmiliti kot šiba na vodi tresoče se smuči iz levosučnega v desnosučni obrat. Tudi brez tega gre, ali smuka bo v tem slučaju bolj ličila na kotaljenje hlodovine v dolino kot na kaj drugega. Za pusta bi mogoče vžgalo tudi to. Turni smučar z izdatno uvežbanimi šunkami, ki se efikasno kosajo z izzivi zahtevnega terena, ki znajo biti trdne kot jeklo, a tudi mehke kot žolca, ko je to potrebno, bo na trdi kobelski progi, kot čujemo športnike, ujel zmagovalne občutke, dal vse od sebe in šel samozavestno do konca. Teža na spodnji smučki, pokrčena kolena in odklon v dolino je na tej progi imperativ, ki ne glede na uvežbanost šunk vsakemu turnemu smukaču jamči izpeljati soliden paralelni zavoj bodisi k bregu ali od njega, bodisi levega ali desnega. Zlasti pa je priporočljiva bolj zadržana vožnja, da se ne zaključi s poletom po atraktivni trajektoriji in trdim pristankom na nosu, kot se je to pripetilo nadebudnemu sinu, ki si je zaželel malček preveč vetra v laseh. Mogoče je razmišljal, da se za pusta našemi v raketo. In tako familija relativno uspešno križari po ex smučišču proti dolini. Tupatam se ob robu najdejo celo fragmenti celca, vendar ga za več kot dva mehkejša zavoja ni nikjer. Večino je odpihnil veter. Po slabih 800 višincih senčne proge in sibirskega mraza se smuka konča na soncu ob avtu. Familija si tam sname turnosmučarske maske in se zadovoljna nad pustnim smukoturnim rajanjem odpelje v prvo štacuno po zaslužene krofe.

Za vse so uživali premraženi Žiga, Živa in Miha