Ko veš v kaj se podajaš
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 800 m
Včerajšnje odlične večerne razmere na Dovški Babi so krivec, da sva zjutraj z Anžetom kot prva izzvala veter in mraz. Obojega je bilo potem precej manj, kot so obetali, a se zato ne pritožujem. Čez noč je zapadlo par centimetrov puhca, ki je samo še nadrgradil izjemne razmere. Z vrha Babe sva izkoristila nezvožen kanal proti ostremu ovinku, odšla potem še enkrat na vrh in čez Malo Babo odsmučala proti avstrijski planini Rožca. Pri spodnji bajti (kasneje v Dovjem mi je J. Brojan povedal, da je to "ta spodnja štala") sva spust zaključila. Izjemne smučarske razmere so sfurali tudi prijatelji iz Kamnika, s katerimi smo se srečali na vrhu Dovške Babe. Vzpon nazaj je do prečke pod zgornji del Dovške Babe minil v vetrovnem zatišju, Mala Baba je pokazala zobe, a nič pretresljivega.
Z vrha sva potem še enkrat zapeljala v frišno zasut kanal (zaradi vetra in nanosov snega starih sledi ni bilo več). Smuka še boljša kot zjutraj. Cesta do senožeti nad Cicovo kočo izjemna. Ne pomnim, kdaj je bila tako lepa za smučat, zvožen pršič, ki omogoča samo divjanje v ožjem hodniku, kjer do avta narediš "milijon" zavojev.
Odpeljeva se proti Dovjem, zazvoni telefon. Znani glas pravi : "A veš kaj se je zgodilo v Kramarci?" Ne nič ne vem odgovorim previdno.
Potem, po nekaj stavkih samo še tišina, ki bo trajala dokler se ne snidemo spet....
Zadnja sprememba: 14.02.2021 ob 15:22
Poglej si še
Pošihtna Kobla
Zakaj nisem Jeseničan II