Pod Šijo
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 550 m
Včeraj je zopet dan za TS z ženo in njena želja je Žagar, pa še novo lahko opremo je treba preizkusit. Žagarja je res dobro kdaj prehoditi od spodaj, iz skoraj pomladnih razmer v trdo zimo. Včeraj je pa sploh bilo tako. Julijici so se še ceste že ovijali v snežne zavese, proti Voglu pa se je vse to sušilo, edino veter je vztrajal. Žagar se gre s smučmi od dna, vmes pa je treba ene 10 m narediti po listju zraven ceste. V glavnem, problemov z orientacijo ni, višina in dolžina, ki se nabere, je pa kar spodobna. Ker je uradno zaprt, naproti ne prismuča pretirano veliko smučarjev, zaradi vetra pa tudi odprti del smučišča ni kaj dosti obljuden. Sva pa zelo koristen vir informacij, če se da prismučati do tal. Vmes se skoraj zjasni pa spet pooblači in prinese celo nekaj snežink, Šija, Vogel in drugi vrhovi tam pa se prvič danes potopijo v meglo. Na hrbtu z zadnjo sedežnico pa se prične dokončno jasniti in pogledi naokrog so vedno lepši (še bolje bi bilo kako uro kasneje, ko bi še bil zadnji primeren čas za spust dol). Tu tudi zaključiva. Seveda v zgornjem delu preizkusim sneg izven proge. Razmere so pa take, da kar je vbočeno, je od plitvega pršiča, mehke klože, klože s skorjo ali skorjo od sonca, kar je izbočeno, pa je trdo, marsikje živi led. Je pa dobro za sprobat, kaj dila dela v takem, ker ni izpostavljeno. Nižje spodaj, kjer veter ne doseže, pa je precej pršiča. Na koncu iz Bohinja in Bohinjske Bistrice opazujeva še zelo lepo zarjo.
Zadnja sprememba: 22.03.2021 ob 20:35
Poglej si še
sledovi stotnije so očitni
Viharno, trdo in mehko pod Razorjem