Po tednu dni na vrhu sveta s smučmi
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.650 m
Če smo že začeli sedemdnevno turnosmučarsko pohajkovanje po gorah okrog Silliana na Kreuzspitze, smo ga danes na isti gori tudi zaključili. Le s to razliko, da je bilo tedaj vreme sončno in nas je bilo pet, danes pa je od zahoda pribrzela oblačna fronta in sva bila na gori le še najvztrajnejša dva, Ž&M. Sprva sva hotela zavzeti 2612 m visoki Körlspitze, a sva po nekaj metrih nad planino Lipper Alm ugotovila, da pristopne smučine nanj še ni. Po južnem in skorjastem snegu bi se po strmih in plazovitih pobočjih do vrha precej namučila, pa tudi smuka v takem snegu bi bila bolj muka kot smuka. Odločiva se torej za preverjeno varianto izpred tedna dni in po dveh urah in pol stojiva na vetrovnem vrhu. Kljub totalni difuzi je smučanje zaradi nezahtevnega terena še kar uživaško. Pod vrhom prevladuje trd sneg, nižje pa nekaj centimov južnaka na trdi podlagi. Od vrha do planine Lipper Alm se smuči pod umnim vodstvom veščega krmarja razživijo na polno in po 800 metrih spusta pridelajo nebroj slogovno izpiljenih vijug. Sledi le še smukaški del po položni poti do parkirišča Kalkstein, kjer se po stari navadi s pločevinko hmeljevega napitka konča čudovit teden turne smuke.
Forenzična turnosmučarska analiza je pokazala, da se nama je vseh vzponov v tednu dni nabralo toliko, da bi s smučmi lahko stopila na najvišji vrh sveta. V tem času sva na lastni pogon prehodila in presmučala 102 km in na smukoturah preživela 40 ur. Ni kaj, za ljubiteljska, po letih in srcu mlada turna smukača vrhunski rezultat. Ker minister za zdravje opozarja, da alkohol škoduje, potrošnje pločevink nisva štela. Vse, ki sva jih na Snežaku ves teden utrujala s svojimi prispevki in morda pri kom vzbudila kanček zavisti, lepo pozdravljava Živa in Miha.
Zadnja sprememba: 23.02.2020 ob 21:38