Okus poletja
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.180 m
Med vožnjo po gozdni cesti, že nad Avso, med telohom in zvončki in pri temperaturi 15°+, ko o kakem snegu daleč naokoli ni bilo ne duha ne sluha, je mlajši del odprave izrazil resni skepso o tem, da bomo danes sneg sploh videli, kaj šele, da bo kdo smučal. Starejši del je ohranjal zmerni optimizem, mislil pa si je verjetno vsak svoje. Na višini 1150+ ga vendarle dočakamo in se preselimo vsak na svoj pripomoček napredovanja. Ko cesta spet pokaže svoj poletni obraz, zavijemo levo v zasnežene prehode, za katere nam GPS kaže, da bi znali biti lepa bližnjica. Računamo na dve muhi na en mah, a se nam ta računica bolj pogojno izide. Kmalu se znajdemo na mejnem grebenu in tudi čezenj, da bi še lovili smer nazaj na cesto, hitro obupamu, saj je smer napredovanja optimalna, proti vrhu. Smuči snamemo zgolj 1× za nekaj 10 kopnih metrov in še 2× za prečkanje državne meje, kar je tukaj (še vedno) označeno z bodečo žico. Desno od Ledin ujamemo mulatjero, po njej po I strani do grebena in na vrh. Temperatura za kratke rokave. Na vrhu kar nekaj pohodnikov in izletnikov (cesta do Rif. Pelizzo je prevozna), da smo bili edini z dilami, je verjetno odveč omenjat. Smuka po grebenu lepa, v glavnem trdo in je lepo držalo, prav tako po mulatjeri, kateri smo sledili pod Mrzli vrh, v upanju, da najdemo kako bolj optimalno varianto spusta, a smo se ceste naveličali ter (prezgodaj) ubrali bližnjico v gozd, kjer nas je en graben usmeril točno na smer vzpona, ki smo se je želeli ognit. Tako je sledilo kakih 15 min prečnega marša, ter potem v stilu neprekinjeno do vrat avtomobila. Zanimiva in razgibana tura, na kateri smučanje morda ni bilo v ospredju. Smo pa ob povratku ugibali, ali smo letos morda zaprli sezono na Matajurju mi, ali jo bo kdo drug...
Zadnja sprememba: 27.02.2019 ob 21:33
Poglej si še
Pri lojtri pod Montažem
Sonce in sence na Kotovem sedlu