Ni vedno samo sonce
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 900 m
Ni vedno samo sonce. Včasih te ujame tudi snežna ploha in veter prepiha do kosti :) Vseeno sva se z Markom zapodila po sankaški progi na Savskih jamah proti Struški in med hojo tako klepetala, da sva kar naenkrat prilezla na sedlo Kočna in potem debelo gledala k sosedom v Avstrijo... Mogoče še bolje, saj je bila Struška zavita v snežen oblak. Ok, sva rekla, greva pa po grebenu na Korenščico - in res sva prilezla skoraj do vrha grebena. Z vsakim metrom višine je veter postajal bolj divji in opasti bolj nevarne. "Tapameten odneha", so nas učili modri stari ljudje. Ko sva se odločila, da je to to in se napravila za spust pa je posijalo ljubo sonce in svet je postal takoj bolj prijazen :)
Snežna podlaga je bila zelo spremenljiva - na grebenu napihan celec, skorjasto pomrznjene flanke, napihane klože, ledene plošče, čisto prave kopnine, razbrazdane gozdne poti in celo poratrakirana sankaška proga :)
Vsekakor prav lušna tura, sploh če bi bil sneg boljši...
Zadnja sprememba: 01.03.2022 ob 21:09