Trenutne razmere

Nezemeljska poezija

čet, 1. apr 2021

Ali M Traven

Sinjajevina | Mars - Tharsis Rise - Olympus Mons | Zemlja napada!

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 20.998 m

"Nou let, nov planet!" je bila novoletna zaobljuba, ki sem jo dal po skoraj letu čemenja v isti kletki, občini, regiji. Domačih hribov sem se že naveličal (a veš, tist, k greš 7x gor, pa še ni jurja višincev), drugod po naši kugli je ista situacija - omejitve, ukrepi, semaforji, lockdowni, nervoza. Edina rešitev je bila izstrelitev nekam daleč, daleč stran. Na srečo sem v koronskih časih preko Tinderja postal tesen prijatelj z Jen (*Jennifer Trosper), ki mi je ljubeznivo zrihtala ogled kapsule. Skladiščnik iz Elana je “sponzoriral” še prototip "zlomljenih" smuči in tako sem se lahko neopazno s prtljago vred vkrcal v kapsulo. Ali(en) varianta.

Pot mi je hitro minila, malo sem spal, pogledal kakšen film (Space Odyssey je res epski!), v glavnem pa sem skozi lino opazoval neverjetno pokrajino, ki je bežala mimo. Nezemeljske lepote! Preden se mi je brada devetkrat ovila okoli mize, se je že začela procedura pristanka. Še prej sem prvič ugledal Olympus Mons, ki me je takoj očaral s svojo čudovito zaobljenostjo! Že takrat sem vedel, da grem tja gor.

Med pristajanjem sem za “7 minut groze” v slušalke nabil Siddhartinega Marslanderja in čakal. Kar bo, pa bo. Sam pristanek je bil kljub TRN sistemu precej trd (oz. "bumpy" bi rekli poznavalci). Ko se je zadeva umirila, je bila že noč. Čeprav utrujen sem zaradi splošne prerukanosti prvo noč spal zelo slabo. Niti frišnega zraka ni bilo.

Naslednji dan pa že na delo - cela jeba je bilo očistiti prahu vse robotske roke, senzorje in kamere. Ni konca! Ta rdeč prah se res zaje povsod – kot na Jesenicah v sedemdesetih, ko si prezračil sobo! Ko sem zlezel na drog, da bi se malo razgledal po Jezeru, sem mimogrede slikal roverja spodaj. Za test sem fotko naložil na net (trajalo je celo večnost - kot da bi loadal iz Krope) in kolikor sem razbral, je povzročil pravo evforijo na Zemlji. Lahko bi rekel "viralni" posnetek, če ne bi bila ta beseda že rahlo zlorabljena z negativno konotacijo.

Kakorkoli, po vseh uradnih procedurah sem dal roverja na "auto" in se posvetil svoji misiji. Najprej sem se želel po Jezeru do doline Neretve odpeljati kar z roverjem - ampak, to gre takoooo počasi, da rataš siv. 6WD my ass - ne gre nikamor. Helikopterček pa tudi bolj igračka - še pancarja ni mogel dvigniti, kaj šele, da bi si lahko privoščil heli-ski. Jebeš to tehnologijo, če moraš vse sam in peš in na roko...

Ne preostane mi drugega, kot da nataknem pse, se otovorim z zalogami pilul goveje juhe in tenstanega krompirja in gasa. Za vsak slučaj vzamem 3 pare dil - bogsigavedi, kakšna bo razmera... Ker glede tega so pa tu precej zadaj - vremenska je dokaj borna, trackov ni, lavinski bilten pa je za njih nekaj iz druge galaksije.

Krenem zarana, čeprav je tu dan (SOL) malce daljši. A čaka me kar dolg dostop. Čez krater Jezero gre lahkotno, po dolini Neretve pa počasi (mandarin sicer še ni). Hodim v zmernem tempu, pse sem zavrgel že po par sto km (so se povsem naprašili). Končno pred seboj zagledam cilj - obris čudovite gore, ki sem jo ljubkovalno poimenoval kar "Nipl". Od lepote me prevzamejo čustva, razgledi so iz nekega drugega sveta! Čaka me še dobrih 21 jurjev višincev, pobočja so položna (ampak neskončna!). Podelujem kar brez srenačev, špure seveda ni. Vsak kilometer kick-turnam, žebram si Ep o Gilgamešu, pa Iliado in Odisejo in po dobrih treh ponovitvah se flanka malček postavi pokonci. Dile na ramo in naravnost navzgor. Vem, vem, " uff, dolga bo, Ali", si mislite, a morate vedeti, da so tu dile 3x lažje kot na Zemlji. In gre z lahkoto.

Pridem na rob kraterja, tu se svet poravna. Ustavim se, snamem čelado, zadržim dih... in se prepustim nezemeljskim lepotam! Noro je, noro, ne spomnim se, kdaj je bilo tako lepo. Malce posedim na robu in v čisti tišini opazujem horizont. In Mlečno cesto. Dih jemajoče! Aha, hitro nataknem nazaj čelado! V miru pojem belo pilulo K&K (krfjola-koromač) - ampak samo eno, ker dve bi bili tumač! To mi vlije novih moči. Čekiram bližnje vrhove (Arsia, Pavonis, Ascraeus, Alba), preoblečem majčko, se pripravim, ura je že pozna - ker ne poznam terena "u piko" res ne bi fural s čelko. Odločim se za S vesine in to direktno varianto (jbg, navada = železna srajca). Zgleda nedotaknjeno, Marsovcem očitno bolj ležijo južne flanke.

Zgoraj je kamnito in spihano, zato za vršnji del vzamem stare "gravel" RC dile. Čaka me 21 000 višincev prekrasne flanke, ki jo imam samo zase. Nikjer ni žive duše! Noro!
Lahkotno, kot bi bil 3x lažji, zarežem po deviško nedolžnem rdečem pobočju. Razpotegnjena sinusoida se praši za mano. No, na začetku se je treba precej poganjati, ker strmina pa res ni nekaj huda. Počasi pridobivam brzino, po 5 višinskem kilometru že brzim z rdečim peskom v laseh (no, na vizirju :). Super karving, rdeča napihana kloža je lepo smučljiva, pravi užitek. Zamenjam dile, da sprobam še Voyagerja - huuu, to pa je razlika, kar iskri se za mano! Ko dile povsem raztegnem, res leti! Za hec poskusim izvesti simpl double McTwist 1260, a zaradi zmanjšane težnosti izpade backside triple-double quad cork 3600! Wow! Pa še sem imel čas za razgled pri landingu ;)
Potem se umirim, spodaj, za zadnjih par km, udanem malo bolj strm žleb, a ni težav - nekaj podobnega kot z Viševnika, samo tisočkrat daljše. Wauuu, prinese me na pol poti do Jezera. Noro, kera smučarija. Čist sem navdušen! Če ne bi imel popoldne opravkov, bi šel kar še enkrat... Vrhunsko je bilo!

Smer bi laično ocenil S2, 5/7°, zračno, (mestoma S3, do 15°), 21 000 m. L- po švicarski lestvici. Poimenoval sem jo “Zemlja napada!”.

Kaj reči za zaključek? EPSKO, smučarija je res vesoljska - v pravem pomenu besede.
Flanke so neskončne, gužve ni, tereni popeglani, razgledi vesoljski - skratka poezija! Še pridemo!

No, če ste ljubitelj belega powderja in strmih smučin, potem mogoče tura ni za vas.

Če pa ste ljubitelj dolgih, samotnih dostopov in peščene smučarije po neskončnih, zamolklo rdečih flankah, kjer ne srečaš nikogar, si je pa vredno utrgati nekaj časa.
Pravzaprav za naslednje leto z Elonom že pripravljam odpravo - če prispevaš 19,90 EUR s tem, da pošlješ ključno besedo PONZI na 1919, si rezerviraš mesto. #NiPiramida-samo4moršprpelat
All-inklusiv razen prevoza, nočitev, hrane in kisika. #večnasbo-prejbomošli #večprispevaš-prejbombogat

Ne čakajte, če hočete uživati v nedotaknjenosti Marsa rezervirajte mesto še danes!

Samo za vas sem spet užival, Traven M. Ali aka “tamau vesolc”
#born2ski-forced2work(from_home)