....nadaljevanje beganja nad Pokljuko
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.200 m
....na koncu četrte vrstice Barbarinega zapisa gre takole naprej: ja, zbrcal sem nekaj deset metrov po bolj ali manj trdi, poledeneli spihani površini, delno posuti z babjim pšenom, potem pa na dilcah slalomsko med rušjem in skalami nad Srenjski preval in po hrbtu dol na levo škrbinico. Na zahodno stran je veter nasul pršiča, sonce pa ga je potegnilo skup. Preden se spustim, se tu, na prevalu vedno spomnim nervoznega prestopanja, ko sem se pred leti (....) prvič spustil tu dol, moj prvi turni smuk, takrat še po kolovzu prav do cerkve Sv Martina v Srednji vasi. Smuka je težka, a uživaška, mestoma se je že lepo delala kloža. Jutri, če ne pa najkasneje sredi tedna bo vse tole že obsoletno. Dobro pa je vedeti, da je lepo speglalo zastruge, če bo le kaj mraza čez noč, zna biti v zavetrnih legah še veselje, kjer je prej naneslo in potem ojužilo ter zmrznilo podlago. Pod Jezerci sledim lepim, močnim zavojem dveh dobrih smučarjev....z enako slabo presojo, ko je bila moja. Končal sem z dolgim lomastenjem po rušju, stoično sem se vlekel po vejah, ah, detajlov ne bi.... Olajšano se v dolgih zavojih spustim v Konjščico, že malo brez volje poskusim kar brez psov, cokle so lepo sodelovale.....skozi gozd lepo zašpinim klobaso. Slastne taščine flancate sem si zaslužil!
Tisti, ki so jim na ferajnu rekli ta stari, so me naučili, da aprilski sneg bolj pokvari vse skupja, kot kaj drugega. Letos bi bilo fino, če bi bilo to, drugo.
Zadnja sprememba: 10.04.2022 ob 23:02
