Nad Malto se končuje
Včeraj sem bil na srednjem Schwarzhornu nad jezerom Kolnbrein. Celotno turo nisem srečal ali videl nikogar, le ovce na 2600 metrih in zavijalca čokolade.
Cesta ima precej manj vode kot pred štirinajstimi dnevi. Snega nad severnim delom jezera ni prav dosti več in taljenje snega nima več tako velik vpliv. Kolo sem pustil pri koči Kleinelendhütte (1991m), in do snega peš dostopil v 15 minutah. Višje je le še ena nekaj metrska kopnina (s slapom vode), a se jo z nekaj motoviljenja navzgor in kasneje pri smučanju da zgoljufati s smučmi na nogah. Višje je leva (južna) stran pristopa precej kopna, zato sem pristopil kar naravnost navzgor čez strme prehode. Ko sem se zaradi strmine obul v dereze, jih do vrha nisem več snel. Smučal sem pet metrov izpod vrha, ki je kopen in nesmučljiv.
Smuka izredna, končno je tudi na skorajda 3000 metrih v teh koncih do vrha predelan sneg. Novega tu ni, je bil pa viden na Ankoglovem ledeniku, ki je v zgornjem delu nekaj višji. Prismučal sem 10 minut do kolesa. Za tak čas pravi luksus. Milojka proti Kolnbreinspitze ni opazila nobenega smučarja. Spodnja grapa ni videti več smučljiva je polna vode in skorajda brez snega.
Proti Oberlercherspitze je precej visoko kopno. Pod zgornjim robom krnice Langkar ni več snega, je pa ogromno vode in slapov, ki znajo precej zaplesti vzpon. Višje je videti še dovolj snega.
Zadnja sprememba: 29.06.2020 ob 20:19
Poglej si še
zaključek sezone na džonijevem hribu
TSKO zaključna tura