Trenutne razmere

Muhasta Kraljica ni hotela

sre, 20. mar 2024

Janez Javoršek

Visoke Ture, skupina Ankogel-Reisseck-Hafner | Hochalmspitze (3360m) | Z juga, (dolina Gößgraben)

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.300 m

Izhodišče v Gößgrabnu je na 1125 metrih. Avto smo pustili na očiščenem parkirišču za tri avtomobile (bojazni, da bi bilo zasedeno ni), jase in z zapornico zaprta asfaltna cesta so še odlično zasnežene. Težava s snegom se pojavi kak kilometer višje, kjer se na serpentinah oskrbovalne cesta za potrebe umetnega jezera in koče - pojavijo kopni deli. Težko je oceniti, ali je vredno tišati na kožah, ali je bolje dilce naložiti na rame in gas v pancarjih. Teh prekinitev po dveh kilometrih ni več. Zelo plazovite grape, ki jih je potrebno prečiti, so primerno slabši zasneženosti, zelo pohlevne.
Stare smučarske sledi vodijo do planine s kočo Tripp - Ochsenhüitte (1875m), ki pa je izven markirane steze. V letnem času za kolesa prepovedana steza vodi proti koči Gießener Hütte, ki je na 2215 metrih in ima ob glavni stavbi kolibo z zimsko sobo.
Nad umetnim jezerom so se pojavili prvi sledovi sneženja en dan prej, ki pa se je do koče Gießener dobro sprijelo s podlago, nad njo je bilo motečega novega snega vse več. Veter je naredil kložo, ki pa jo nekje na začetku ledenika Trippkees ni bilo več. Na vstopu v južni žleb (Gössrinne), ki je najlažji zimski dostop na vrh z južne strani, je bilo novega trideset centimetrov. Višje pa vse več nasutega in napihanega. Ko se nad stožcem začne žleb smo kratkomalo obstali. Napredovanje je bilo nikakršno, zato smo za potrditev videnega, naredili preizkus trdnosti snežne odeje s CT metodo. Zgornjih pol metra se je podrla pri izdelavi!
Vrh in žleb smo tako pustili za drugič.
Smuka čez ledenik zanimiva. (razpoke so vidne, a dobro zasute). Ogromno dela, tudi hitrosti je bilo potrebno vložiti, da je zapihana podlaga frčala izpod smuči. Nižje je sonce stopilo skorjo in bolj, ko smo se bližali koči, boljša je postajala podlaga in s tem smuka.
Nekaj sto višincev nad kočo smo že tulili ob smuki.... Pod kočo odlična spomladanska smuka vse do ceste in planine pod jezom. Zasnežena asfaltna cesta je tak čas večinoma v senci, tako je ostala kompaktna in hitra. Kopnine so po tako dolgi turi nebodigatreba....a zadnji del smo se spet odlično s smučmi peljali do avta.
Tura je veliko bolj naporna, kot v spomladanskih razmerah (smučal aprila 2019, povezava spodaj), nad 2000 metri smo gazili do 30 cm snega, skorja je vzpon še bolj zabelila. Smuka v zgornjem delu naporna in kot takšna izpije še zadnje atome moči. Tura zahteva 2 km višincev in 25 km dolžine.
V Visokih Turah je že nekaj dni nad 2200 metrov objavljena 2. stopnja nevarnosti plazov. Lokalno in na izpostavljenih, strmih delih je vsaj v primeru Hochalmspitze mnogo več.
Tura zaradi dolžine, ambienta in odlične družbe zadane nepozabno, pa četudi smuka v večini ni bila vrhunska.