Kolovratenje po Krnici
Začelo se ni najbolj obetavno. Na parkirišču ugotovim, da imam s seboj dva desna čevlja za v pancerje. Kaj bi si belil lase, že tako so preveč. Do Koče v Krnici in skozi gozd nismo bili sami. V bistvu smo bili vsi. Do pod tisti strmi del v koloni, nato pa desno v samoto pod steno Prisanka. Smučino vlečemo po najboljših močeh, ker smo kolesarji se menjamo na 5km. Gremo dokler gre, nekje malenkost z ihto, po plazovinah pa trše, prijetno za hojo. Spuščamo se nekako po sredini ogromnega pobočja. Zgoraj nek uležan pršič, nekaj napihanega. Samo v srednjem delu je nekih 100 m spodaj čutiti trdo podlago. Potem pa pršič do stika z magistralko na Pod Kriško steno. Tako dobro, da gremo še enkrat. Nekdo je smučino čudovito napeljal, vse pohvale nam. Potem pa zavijemo levo v grapo, po mojem mnenju gre za grapo v Zadnjem Prisojniku (desna, širša, če se motim se opravičujem, prosim za pojasnilo). Ko se nam ne zdi več varno, obrnemo. Tudi tukaj suh sneg, vsaj 30 cm, dobro, potem pa spet poezija do glavne ceste. Vzpnemo se še do Pod Kriško steno, dol odpeljemo po desni strani in po strugi dokler gre.
Podrobnosti o aktivnosti
https://www.strava.com/activities/4984263271
Več informacij
Zadnja sprememba: 21.03.2021 ob 20:30