Ko Vrtača pokaže zobe

ned, 24. feb 2019

Matej Mejovšek

Dopoldan sem skrben oče in pospremim Maksa na nogometno tekmo, popoldan pa sem fotr z idejo o spustu z Vrtače. Ja, že tolikokrat?! Okej, tokrat se odločim, da grem gor po vzhodnem grebenu in linijo tudi smučam. Malo morgen! Že gor grede sem imel občutek, da bo res trda predla. Pihalo pa je tudi sto na uro. Nekaj kasneje sem stal na vrhu gore z določeno mero cmoka v grlu. Prvo odvijugam za občutek po južni flanki in zlezem nazaj na vrh. Lotim se grebena: vse trdo, mestoma celo zelo trdo in popolnoma zglajeno. Vijugam previdno, drsim z bočnim zavojem na hitro, na dveh mestih pa vzamem v roko, - tako za boljši občutek, - cepin. Mestoma smučam po grebenu, mestoma pa linijo povežem prečno preko grap, ki vodijo na jug. Naredim eno veliko grebensko kačo: smučam tam, kjer se da in kjer je smiselno. Na koncukoncev, pa je vse skupaj dokaj resno smučanje. Ne vem, kakšne so razmere drugje v Karavankah, a Vrtača je povsem spihana, zbita in zglajena. Taka prava alpi.

#fluckski