Trenutne razmere

Ko spomladanska klasika nad Vrati pokaže zobe

sob, 10. apr 2021

Darja Zaplotnik

Julijske Alpe | Križ | turni smuk iz Vrat

Cesta v Vrata je z znakom zaprta za promet, zrolbana in prevozna pa do Poldovega rovta, kjer je prostora za cca. 8 avtomobilov. Na vstopnem števcu vozil se splača seveda preveriti, koliko vozil je dejansko v dolini in jih spotoma prešteti...da človek ne rine do konca. Obračališče je namreč minimalistično. Da ne pozabim...lokalni redoljubci, beri redarji ali mogoče kapsi (ti so sicer bistveno bolj človeški in razumevajoči), delijo, kot smo letos že vajeni z drugih gornjesavskih lokacij, neke lističe. Kot so povedali iz sosednjega avta, to niso vabila na kavo. :)))))
Če po naključju redoljubci berete tole, jaz bi poravnala kar vnaprej, samo prosim potem, da mi zadnje mesto tam na desni rezervirate s stožcem...enega sem na uvozu k rovtu namreč opazila.

Na smuči greš pri avtu in po cesti slaba 2km do parkplaca v Vratih. Tam po znanih prehodih skozi gozd in čez klasično potegnjeno plazovino do Počivala. Večino se da na smučeh. Možna je tudi bližnjica, leve se je bolj izogniti, imela je namreč precej široko krajno zev, doskok na drugo stran pa je mahovnat, beri drčen.
Do potoka, znalci veste kje je to, so bile smučke na hrbtu, dalje na nogah. Tako poglajenega in tudi ostrmljenega vzpona do pod Stenarja še nisem doživela, pa hodim v te konce že vrsto let. V kolikor bi bila podlaga samo za en minimalen odtenek trša, bi smuči vsekakor nesla. Špuro smo potegnili ali bolje rečeno naštepali s srenači visoko pod Stenarjem ter se v višini odcepa proti B IV priključili običajni varianti mimo Čeških plošč. Dolina pod Stenarjem je bila po pričakovanjih kar se tiče podlage zabetonirana, le povsem desno se je vlekel kakih 8 metrov širok trak napihanca. Ta je omogočil strm in precej naporen vzpon do pod Stenarskih vratc iz katerih se je žal vse bolj kadilo. Napoved je bila sicer izboljšanje vremena okoli 15h, a sta bila očitno Stenar in Križ pri tem izvzeta. Okoli Dolkove špice, Škrlatice, Rokavov in Cmira se je namreč kazalo sončece, pod Križem pa smo dobesedno padli v hudo meglo in difuzo. S kolegom sva v silnem vetru sicer uspela priti do pod grebena Križa in tam najti neko malo zavetrjece za pripravo na spust. V upanju, da se meglovje razkadi sva za ogrevanje še precej poštamfala navkreber. :)
Spust pod Križem beton, na katerem sva iskala napihančka (ne morem ravno potrditi, da je bil zvezen), pod severno steno Stenarja pa je v okviru že omenjenega napihanega traku prašilo kot za stavo. Ostali del pobočja bi bil pomoje prevozen le z drsalkami z dvojno klino, full-face čelado, hokejskimi banšinami, body armourjem in ostalimi ščitniki, plus povšter na riti. To pišem zato, da boste morebitni tafrišni turaši, ki letos preplavljate vse možne in nemožne lokacije v slovenskih hribcih, hribih in gorah razumeli, da so bile razmere na tej sicer izjemno popularni in simpatični pomladni turi zelo resne in bodo še nekaj časa take ostale.
Smučanje od Čeških plat do Počivala (ena mala prekinitev je vmes) pa je bilo res fajn. Soliden napihanec ali malček odpuščena stara podlaga ter pod višino 1800 primerno ojužen sneg. Pod Počivalom se da smučarsko skvačkati prehode v gozdu (ena mala prekinitev) in potem po plazovini nazaj do ceste ter po njej soročno, klasično ali v drsalni tehniki nazaj do avta.