Klek, boljše skoraj ne more biti
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 920 m
Večna dilema, kam na turo, je v zadnjih tednih dobila drugačne razsežnosti. Razmere so povsod zelo dobre in zafrkniti se skoraj ne da.
Desno smer na vrh Kleka je določila že narejena gaz. Že v gozdu, še bolj pa nad njim smo uživali v zimskih pejsažih in se naslajali ob mislih, kako bedno se počutijo tisti, ki so ostali pod meglenim pokrovom v dolini.
Najprej bolj potihoma proti vrhu p vse bolj naglas smo ugibali ali bo direktna grapa z vrha na sever tokrat »narejena« in dovolj varna. Nismo se zmotili. Razmere so bile takorekoč idealne. Veter je pršič ponekod sicer že malo utrdil, vendar to ni pomenilo resnejše ovire pri smučanju, ki smo ga končali skoraj 600 vm nižje v Avstriji. Po ponovnem vzponu smo odsmučali še na naši strani hriba, direktno z vrha do koče. Razmere so bile skoraj enake. Direktna prisojna pobočja je sicer malenkost že omehčalo sonce, če pa si zavil le nekaj stopinj bolj zahodno, pa si bil spet v puhku. Celo običajni rodeo v gozdu je bil zaradi obilne in ne pretrde snežne podlage povsem znosen in sprejemljiv napor. Spodnji travniki pa že imajo nekaj skorjo.
Ad hoc zbrana druščina se je imela odlično.
Zadnja sprememba: 30.01.2023 ob 08:39
Poglej si še
Dan za grape
Kič drugič