Kaninski X faktor
Najprej hvala vsem, ki niste verjeli vremenarjem (le kakih 10 ljudi smo srečali na poti, zato se nam ni pretirano mudilo risat frišnih vijugic)
...dejansko se niso zmotili, da se bodo Zahodni Julijci med 9. in 15. kopali v soncu...no, v resnici so se še dlje. ;)
Do Gilbertija z gondolo, potem pa najprej na sedlo Vršič po desni varianti. Na trdi podlagi kakih 10cm svežega, neenakomerno razporejenega (nekaj babjega pšena je bilo vmes), srenači za vzpon obvezni.
Pri spustu smo iskali predvsem zglajena pobočja, kar niti ni bilo težko. Starih smučarskih sledi, ki bi motile namreč skorajda ni bilo opaziti.
Na izravnavi pod Gilbertijem vprežemo cucke nazaj in se dvignemo na sedlo Bela peč. Sneg že prijetno ojužen. S Tomom sva odsmučala po grapci v smeri bivaka Marušič. Precej trdo, skoraj poledenelo podlago je omililo tistih 10 centi novega. Ko se teren razširi je bila naravnost čudovita pela. Sploh, če smuči dobro primejo podlago.
Nazaj gor sva šla potem kar peš, se dvignila na ramo pod Belo pečjo, spotoma sva "pobrala" še Stojkota in po firnu smo odsmučali proti Gilbertiju. Potem pa po pisti do avta.
Top dan v top družbi...in s top širino smuči ter končno z dovolj tesnimi pancarji :)))
Širina in dolžina sta ipak zelo pomembni zadevi. ;)
Zadnja sprememba: 25.02.2023 ob 19:34
Poglej si še
Kladivo, žebelj. Pok. Naravnost na glavico!
“Norveški” veter