“Norveški” veter
Napoved za severovzhod je bila ok, veter max 45, kar je tudi ok. Torej se zapeljeva iz dopoldan deževne Ljubljane proti avstrijski Štajerski. Že od daleč sem opazila vetrne zavese; Mišo je trdil, da je to le manjši oblaček. Vreme po napovedi sončno, snega dovolj, cesta do izhodišča v spodnjem delu izdatno posuta, za zgornji del pa je peska očitno primanjkovalo….
Za vzpon so bili skoraj nujni srenači - ni bilo ledeno, ampak zbita trda podlaga, na kateri malo poprha nočnega sneženja… kolikor ga ni odpihnilo. Že takoj, ko sva prišla iz gozda, potegne veter, občasno tako, da je bila vidljivost slaba, pa korak je moral biti na trenutke malce bolj trden…. Nekaj jih obrne malo pod grebenom, kar v resnici ni imelo smisla, saj je na vrhu fajn koča in misel na snemanje psov, srenačev ipd. v tistem vetru je bila precej zoprna. Torej do vrha, kjer nama v koči oskrbnik pove, da so sunki vetra okoli 100 km/h. Čaj v koči je bil super.
Smučarija - prav fajn, vmes se je žal že začelo oblačiti, tako da je bila občasno vidljivost malo slabša, ampak sneg super zbit, grifig, le v spodnjem že položnem delu zaradi dokaj nizkih temperatur ni prav nič popustilo in je bilo bolj ali manj pomrznjeno.
Naju je kar napihalo, ampak vseeno prav fajn turca.
Lp vsem, Barbara
Zadnja sprememba: 25.02.2023 ob 18:19