Kamni, veter, sodra, kloža in plaz
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 900 m
Snega na izhodišču pred zapornico je malo, ledu pa toliko več. Po vselej odvečnem racanju do Doma v Tamarju je tudi snega za odtenek več, predvsem pa zimsko idilo pričarajo v sneg (srež) odeta drevesa. Nadaljevanje do gozdnega roba mine ob izogibanju večjim kamnom na in ob snežni gazi. Ko pokukamo iz gozda pa se razodene preostanek lepe doline, ki je odet v velikanske snežne zastave, ki z grebenov mahajo proti dolini. S sten se konstantno valijo pršni plaziči in tako kmalu postane jasno, da današnji cilj ne bo tam, kjer smo potihem razmišljali. Končno destinacijo smo tako prilagodili do mesta pod skalnim pomolom pred zožanjem... Pa je bilo tudi to očitno predaleč, saj se je dobesedno 5 m pred steno odpeljala plast snega, poka pa je propagirala na vse strani do kamor je videlo oko. Napihan suh sneg leži na sodri, ta pa na trdi, poledeneli spodnji plasti starega snega. Kako nevarno mora biti šele višje gor, kjer je snega (bistveno!) več, rajši nismo niti pomislili, se hitro pripravili za spust in odsmučali domov. Snega je malo, tu in tam pod svežim snegom čakajo mine, v gozdu in na ledeni drči do avtomobilov pa ne manjka nepredvidljivih živih ovir na dveh nogah vseh starosti :)
Več informacij
Zadnja sprememba: 02.01.2024 ob 14:58
Poglej si še
Vse namenjeno le nam
Romaten Spitz 2696