Izgubljena v megli
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.600 m
Tudi ob smučišču se lahko grdo izgubiš, z nekaj truda in talenta nama to ni bil problem ...
Z Zvoha sva odsmučala v Pehto, kjer so bile prav solidne razmere gnilca. Ožji del je bil tudi ravno še primerno zalit, da se je dalo tekoče odvijugati. Smuka pod steno do markirane poti nad Dolgo njivo je bila prav tako luštna.
Po potki z Dolgih njiv sva prečila do stopinj, ki jih je Ažmi (ugleden žirant naj fotke Snežaka) po poročanju Barbare včeraj po Grapi utrl na vrh Zvoha. Samo jih nikakor nisva našla, nobenih sledi nikjer, očitno Grapa ni več snežno zalita do potke, videlo se pa itak ni nič. Ko sva po potki le prišla do večje zaplate snega, kjer se je belina vlekla še vsaj nekaj deset metrov višje, sva sledila snežnemu traku in obtičala 200 m višje na robu pod pečinami, kjer je bilo jezika konec (slabih 100 m pod vrhom Zvoha). Odsmučala sva nazaj po lepo popeglani grapci/smerci, kratko in sladko ... potem pa prečila še malo po potki v smeri smučišča in zarinila navzgor po naslednjem snežnem traku, ki se nama je odprl. Na vrhu tega traku, ravno tako 100 m pod vrhom Zvoha, sva padla v zasedo morja ruševja. Malo sva klela, še več telovadila, dokler nisva prišla do snežnega jezika med ruševjem, ki naju je končno pripeljal na vrh Zvoha.
Smuka po smučišču solidna, brez snemanja se prismuča do avta. Krvavca očitno ne bodo več zagnali, saj je snežni trak nad Plažo na ključnem mestu že precej ubog ...
Zadnja sprememba: 25.05.2021 ob 11:18