Trenutne razmere

Grapa med Veliko in Malo Martuljško Ponco

tor, 25. jan 2022

Uros Ilic

Julijske Alpe | Velika Martuljška Ponca | V Veliko Dnino

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 800 m

Pred 3. serpentino Ruske ceste ob 8:40 izstopim iz avta in se spustim po kolovozu skozi gozd do zasneže struge Suhe Pišnice in naprej na pobočja planine V Klinu. Ob priključi gozdni poti do Koče v Krnici preidem na pasjo vprego in se nato odcepim v levo v hudourniško grapo. Vesel ugotovim, da so Veliko Dnino po zadnjem sneženju že obiskali in je špura potegnjena. Pod skalnem skokom smuči na hrbet, dereze na noge in preko ruševja naravnost gor. No skoraj naravnost, saj enega koluarja ne uspem premagati. Sneg je tako sipek, da ni opore ne za dereze ne za cepin, zato je potreben ovinek. Pri macesnih ponovno na smuči in za kratek čas tudi srenače ter proti bivaku v Veliki Dnini vhodu. Ker sem vseskozi v senci mogočne stene Škrlatica se z zavistjo obračam proti osončenim Mojstravkam. Pod bivakom imam sence dovolj in zavijem proti Špiku. Usmerim se v s soncem obsijano grapo med Malo in Veliko Ponco, ki postaja čedalje bolj strma. Zato psi ponovno dobijo zobe, kaj hitro postanem pešak. K sreči je pred dnevi tu hodil dninski boarder in stope še niso povsem napihane. S skrbjo pogledujem po stenah a danes s pečin plazilo očitno ne bo. Pri skoku je snega tako malo, da ven pogleda plezalna vrv. Na sedlu se v vetru zazrem dol v Kotel in naprej proti Martuljku in se razveselim, da sem danes na sončni strani Alp.

Spust je čudovit. Vrhnja plast je že popustila zato nizam zavoj za zavojem. V gornjem delu grape kontrolirano. Sem le sam na celotnem pobočju, saj danes pod Oltar ni junaka. Grifig sneg nadomesti le rahlo zaskorjan pršič, pa spet trd sneg in tako vse do skalnega skoka, kjer za današnje snežne razmere izberem napačen koluar, saj je snega pod steklenimi svečami zmanjkalo in se preko skal spustim ob pomoči cepina. Sledi povsem neprijazen hudorniški del, v katerem zaradi poznega večera čez dan ojužena povrhnjica že zmrzuje. Prebijam se iz ovinka v ovink in le pogledi na škrlatno Škrlatica so pozitivni. Šele v izravnavi ponovno užitek v mehkem snegu skoraj vse do bob steze, ki me v popolni temi pripelje do kamnitega mostu vršiške ceste pri nekdanjem hotelu Erika. Škoda, da je čelka ravno danes izdahnila, saj sem skoraj padel v potoček, ki preči pot do koče v Krnici.

Drugi dan okrevanja je bil naravnost imeniten. Za jutri pa upam, da dobim avtoštop iz Kranjske gore na Vršič in se zanj tudi tukaj ponižno priporočam.