Trenutne razmere

Drvarjenje po Ukanški Suhi

sob, 12. feb 2022

Peter Pehani

Julijske Alpe | Konjsko sedlo | skozi Ukanško Suho

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 560 m

Za dostop v Bohinjce prek Ukanške Suhe sem izvedel za novoletne praznike od Lize in Sergeja. Ko ga je na Snežaku omenil še Andrej E., divji jezdec ledenih strmin, se mi je zapičil v oko in me ni izpustil. V soboto sem poskusil, ali je ta pristop lahko alternativa ostalim, bolj uveljavljenim.

Odgovor je: NE ;-)

Stara pot po dolini Ukanške Suhe je mestoma sledljiva, vendar je teren absolutno preveč zarasel, poleg tega ima pa tudi en malo strmejši del ("skok"). Skratka, drvaril sem na polno! Okoli drevesc, čez njih, prijemajoč zanje, ... Čez skok sem šel peš, sicer pa s smučmi. Sneg je bil fin za hodit, lepo mehak; pod Bohinjskim Migovcem, kjer se svet malo odpre, pa je bila obupna skorja.

Kdor dolgo drvari, pridrvari na koncu na sonce. Končno. Dosegel sem ga na robu Snežne konte.

Povratek klasika (čez Konjsko sedlo v dolino Žagarjev graben in nato na spodnji del istoimenske proge), a prišel sem - iz dežja pod kap, oz. v naliv. Prvih 200 višincev je bilo trdih, a finih za smučat. Potem pa so se med napihancem začeli pasovi ledu, vedno bolj gosti in obsežni. Ker sem sklepal, da bo strmi skok enako leden (in ker očitno ta dan še nisem dovolj drvaril), sem že pred skokom - po sledeh predhodnikov - zavil levo v gozd in še malo drvaril med smučanjem. Pod skokom pa je vendarle steklo gladko. Na progi Žagarjev graben sem imel vtis, da sem že doma, na preprogi.

Če povzamem: absolutno ni nujno, da imaš to turo v svojem turnosmučarskem repertoarju, hehe! Za kak kondicijski trening pa morda pride komu prav. Gneče ni!