Trenutne razmere

Čez volčjo jazbino v koroški Hudi stolec

Aljaž Anderle

Šatorsko-golijski niz | Wolfentschubachstuhl

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 487 m

Wolfentschubachstuhl

Včasih je bilo tako: ko je Darej poklical, je prišel cel bližni vzhod pa še kaj zraven, da bi trmaste Grke ustrezno socializirali. Potem je bilo tako: Ko je Cezar poklical, so prišli vsi njegovi vojaki in poveljniki vseh njegovih legij, pripravljeni razbit kakega novega cezarjevega sovražnika alpa bivšega frenda. . Potem je bilo tako: Ko je poklical papež so vleteli fanatiki iz cele evrope in šli pobožno malo ropat in morit po sveti deželi. Potem je bilo tako: Ko je Džingis kan poklical, so prišla mongolska plemena in tumani z vseh koncev in krajev in so šli Kitajce in Arabce naučit mongolščine. Potem je bilo tako: Ko je poklical Napoleon, so prišli francozi in celi evropi predpisali nov jedilnik in nabili vse po vrsti dokler ni en general fasal drisko na napačen dan. Ko je poklical Hitler so šli nemci z vseh vetrov delat avtoceste po celi evropi, samp za v rusijo jim je zmanjkal asfalta.
Zdaj je tako. Ko Pero Šopenhaver napiše na Instantgram, da razmere so, pritečejo vsi najmanj sposobni hribolazci iz vseh intersportov, decatlonov in Hervisov direkt na hrib, na katerega se razmere nanašajo. In potem gledamo kako frči helikopter sem ter tja.
Ko pa pokliče Hulki, zalaufa tata polako yetija in gre dokler gre.
Danes se je šlo na malo poznani vrh Wolfentschubachstuhl, na meji z Avstrijo, ki nudi zanimive možnosti smučanja. Večina jih je večji del sezone uradno odsvetovana, če že ne kar z odlokom prepovedana, po ostalih pa se običajno, ob vikendih drajsajo prej omenjene instantgramsko poklicane množice.

Če je sam vzpon mineval v občudovanju malo znanih terenov, sten, jarkov, prevrnjenih smučarjev in številnih odtenkov sive megline, pa sta ga zaznamovali dve izjemni pridobitvi tehnološko motoričnega nabora človeštva Wireless skilift in Manual.
Na hribu opratuje prva wireless žičnica v tem delu sveta, ali pa nemara kar na svetu. Ker je wireless žičnica enako nelogičen izraz kot ameriški clipless pedals za pedala s klipsno, na tem mestu uvajamo Brezžičnica.
Infrastrukturo sedaj sestavljata samo oddajna in sprejemna postaja, ki brezžično pošiljata smučarje od ene do druge. Cel proces je kar hiter, neboleč in pretežno neškodljiv. Do sedaj so v medmrežju izgubili samo enega digitaliziranega smučarja, ker je čuba med vzdrževalnimi deli na LGBT (Lawinengefahrblinkertabele) ponevedoma izklopil napačno varovalko in je ošla elektriciteta ravno med t.i. Beam me up fazo.

Do danes je veljalo, da Spitzenkehre in bosanc, skupaj s prestopanjem, pokrivajo praktično celotni spekter spreminjanja smeri med hojo s smučmi navkreber. Lahko zaviješ počasi, ostro, hitro, postopno, prestopno, nadstopno, prinožno, odnožno, mednožno, sonožno, enoročno, brezročno in dvoročno, od danes naprej, pa uradno tudi manualno. Za laike naj postopek opišem nekoliko bolj natančno in sistematično, kot bi dejal Klempi. Ali bog. V desetih zapovedih.

Med hojo navkreber, te prešine, da bi spremenil smer gibanja. Razlogi za to so lahko različni -
Prostorske omejitve, fizične ovire, potek smučine, nenaden sprdek (iracionalen vzgib),

1. Ustaviš se na mestu iniciacije obrata
2. Pogledaš levo in desno, da te kdo ne vidi.
3. Odpneš vezi na zgornji smučki.
4. Izstopiš iz odpete smučke
5. Odpneš vezi na spodnji smučki
6. Izstopiš iz spodnje smučke.
7. Dvigneš smuči, jih obrneš v željeno smer in jih položiš nazaj na sneg.
8. Stopiš v spodnji smučko
9. Stopiš v zgornjo smučko
10. Vzameš palice, in zložno v primernem ritmu nadaljuješ s hojo do trenutka, ko se pojavi potreba po ponovni spremembi smeri.
Ponoviš točke 1 - 10

Odtod naprej sva se menjaje v vodstvi vsake tri metre prebijala proti dominantnemu vrhu z značilnim snegološkim observatorijem. Pot do njega je bila zaradi nepredirne megle označena s fluorescetnim urološkim snegom. Megla se je cez nekaj ur, ko sva ravno zaključila s kosilom, razpršila, tako da sva natančno lahko videla, kam odsmučati. Vse smučine so vodile na eno stran gore, kar je bil jasen indikator, da tja nikakor ne smeva iti. Hulki si je namontiral vse ščite razen čelade, ki jo je pustil pri sosedu na vrtni gredi in zasmučal z opasti s tako vehementno vrtoglavostjo, da mi je postalo slabo in so mi vse tune in skuše skupaj s kumaricami izsilile pot na svobodo. Navkljub zelo lepo izpeljanim plužnim zavojem v pršiču čez kolena, je žal spust popolnoma pokvaril ribji brodet a la delamaris na mojem novem lepem rožnatorumenem goreteksu. Zakaj nisem jedel klobase, kot vsak normalen vegan!? Dan se je vseeno zaključil z velikom zadoščenjem zaradi prvenstvenega spusta, opravljenega v najhitrejšem času kadarkoli, kot je jasno razvidno z zapisa na stravi.